Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

imenitnik (4)

1.      imenítnik  -a m (ȋ) 1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta 2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha ♪
2.      imenítnež  -a m (ȋ) redko imenitnik: naš gost je imenitnež ♪
3.      imenítnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od imenitnik ♪
4.      imenítniški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. značilen za imenitnike: gledal je nanje z imenitniško prezirljivostjo / imenitniške besede ♪