Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

imen (76-100)


  1.      nèimenován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan ◊ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega ♪
  2.      nèlegitímen  -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci ♪
  3.      nèsentimentálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost ♪
  4.      nôvoimenován  in nôvo imenován -a -o prid. (ō-á) knjiž. nedavno imenovan, nov: novoimenovani člani komisije; novoimenovani načelnik ♪
  5.      ozímen  -mna -o prid. (ȋ) ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito ♪
  6.      píment  -a m (ȋ) gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta ♪
  7.      pímentovec  -vca m (ȋ) bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica ♪
  8.      plímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od plima: plimni valovi ♪
  9.      poimenítiti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. postati ugleden, premožen: ni si mislil, da se bo tako hitro poimenitil ♪
  10.      poimenovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov ♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto 2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje ♪
  11.      poimenováti  -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je ∙ ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
  12.      poiménski  -a -o prid. (ẹ̑) narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev poiménsko prisl.: poimensko navajati ♪
  13.      predimenzioníranost  -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
  14.      predimenzionírati  -am dov. (ȋ) publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne ♪
  15.      preimeníten  -tna -o prid. (ȋ) ekspr. 1. preveč imeniten: ta ženska je preimenitna zanj 2. zelo imeniten, dober: preimenitno vino; ima preimenitno vozilo / on je preimeniten kuhar / za tiste čase je bil to preimeniten dogodek ♪
  16.      preimenovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preimenovati: preimenovanje kraja, ulice ♪
  17.      preimenováti  -újem dov. (á ȗ) dati, določiti drugo ime: preimenovati kraj, ulico / ime odbora so kmalu po ustanovitvi preimenovali ♪
  18.      preintímen  -mna -o prid. (ȋ) preveč intimen: preintimen odnos do koga / slovesnost je preintimna, da bi se je lahko udeležil ♪
  19.      prezímen  -mna -o prid. (ȋ) agr. ki prezimi: prezimni posevki ♪
  20.      psevdonímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo ♪
  21.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  22.      regimènt  -ênta m (ȅ é) 1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment ∙ sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov ♪
  23.      regimênten  -tna -o prid. (ē) star. 1. polkoven: regimentni štab 2. odločen, oblasten: ta ženska je zelo regimentna ● star. imeti regimentno bluzo zelo lepo ♪
  24.      regimêntski  -a -o prid. (ē) star. polkoven: regimentski poveljnik ♪
  25.      resentimènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. zagrenjenost, užaljenost: predajati se resentimentu; njegovo pisanje izvira iz socialnega resentimenta; resentiment ponižanih in razžaljenih ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA