Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
imen (51-75)
- eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati ♪
- eksperimentálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost eksperimentalnega: eksperimentalnost pouka / eksperimentalnost je ena glavnih značilnosti tega avantgardnega gledališča ♪
- eksperimentátor -ja m (ȃ) kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator ♪
- eksperimentíranje -a s (ȋ) glagolnik od eksperimentirati: z eksperimentiranjem odkrivati pojave; objekt eksperimentiranja / odstraniti eksperimentiranje iz gospodarskega življenja; politično eksperimentiranje; eksperimentiranje v gledališču ♪
- eksperimentírati -am nedov. (ȋ) delati eksperimente: pri fiziki dosti eksperimentirajo / z novim zdravilom še eksperimentirajo preizkušajo njegovo učinkovitost // publ., nav. slabš. poskusno uvajati nove načine, metode: v šolstvu preveč eksperimentirajo / dovolj smo eksperimentirali, zdaj se lotimo stvari zares ♪
- enakoiménski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima enako ime: otok Krf z enakoimenskim pristaniškim mestom ♦ mat. enakoimensko število istoimensko število ♪
- ênodimenzionálen -lna -o prid. (ē-ȃ) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami ♪
- ênoiménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto ♪
- hímen -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
- himénij -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
- híperdimenzionírati -am dov. in nedov. (ȋ-ȋ) publ. določiti ali dati čemu čezmerne razsežnosti: hiperdimenzionirati stavbo ♪
- homonímen -mna -o (ȋ) pridevnik od homonim: homonimna raba besed ♪
- ìlegitímen -mna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada ♪
- interímen in ínterimen -mna -o prid. (ȋ; ȋ) knjiž., redko začasen, prehoden: to je interimen ukrep / izdati interimni potni list ♪
- intímen -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu
ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
- istoimén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. istoimenski: film je posnet po istoimenem romanu ♪
- istoiménski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima isto, enako ime: film snemajo po istoimenskem romanu angleškega pisatelja; arija Aide iz istoimenske opere; v knjigo je uvrščena istoimenska zbirka črtic in novel ◊ elektr. istoimenski električni naboji električni naboji, ki so vsi pozitivni ali vsi negativni; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; istoimensko število količina, ki se izrazi v primerjavi z drugo količino z isto mersko enoto ♪
- iziménski -a -o prid. (ẹ̑) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: izimenski glagol, pridevnik ♪
- izkomplimentírati -am dov. (ȋ) knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše ♪
- komplimènt -ênta m (ȅ é) nav. ekspr. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno, poklon: kompliment ji je prijal; takšnemu komplimentu ni mogla verjeti / vsi ji dajejo komplimente jo hvalijo; drug drugemu so delali komplimente / zanje je bil to velik kompliment priznanje // vljudnost, vljudnostna pohvala: to je rekel samo zaradi komplimenta / prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov ♪
- komplimentírati -am nedov. (ȋ) knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala ♪
- legitímen -mna -o prid. (ȋ) 1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije 2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba 3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena legitímno prisl.: legitimno zastopati koga ♪
- maritímen -mna -o prid. (ȋ) knjiž. morski, pomorski: maritimna zračna masa / maritimne lastnosti ladje manevrske ♪
- mnogoiménski -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
- nasprotnoiménski -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226