Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

imen (151-175)



  1.      álias  prisl. () knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček
  2.      alkimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
  3.      al pári  prisl. () fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu
  4.      ambrozijánski  -a -o prid. () rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
  5.      amerikánec  -nca m () pog. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
  6.      anoním  -a m () knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
  7.      anonímnež  -a m () ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem
  8.      anonímnik  -a m () redko anonimen človek
  9.      antikizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj antičnemu podobno: antikizirati imena
  10.      antonomazíja  -e ž () lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
  11.      apelatíven  -vna -o () pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
  12.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  13.      avguštínec  -nca m () menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci
  14.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  15.      báči  -ja m () nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)
  16.      bahàt  -áta -o prid. ( ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti
  17.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  18.      bán  -a m () v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine ♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
  19.      bárba  -e m () žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom
  20.      barnabít  -a m () rel. menih reda, imenovanega po sv. Barnabu: samostan barnabitov
  21.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
  22.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje
  23.      bazírati  -am nedov. in dov. () imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic; preh., publ. svoj družbeni položaj bazirajo na delu
  24.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg
  25.      bernardínec  -nca m () 1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec 2. velik, močen pes, poraben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA