Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
imen (126-150) 
- sortimênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad ♪
- specímen -mna m (ȋ) knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu ♪
- sublímen -mna -o prid. (ȋ) knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame; to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih ♪
- štíridimenzionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima štiri dimenzije, razsežnosti: prostor in čas predstavljata štiridimenzionalen svet ♪
- trídimenzionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri dimenzije, razsežnosti, trirazsežen: tridimenzionalen prostor; telesa so tridimenzionalna / tridimenzionalna umetnost trídimenzionálno prisl.: tridimenzionalno predstaviti, upodobiti predmet ♪
- trídimenzionálnost -i ž (ȋ-ȃ) značilnost tridimenzionalnega: tridimenzionalnost predmetov; doseči vtis tridimenzionalnosti ♪
- tródimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni ♪
- tródimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ) tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti ♪
- tróimén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci ♪
- vèčdimenzionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več dimenzij, razsežnosti: prostor je večdimenzionalen / publ. večdimenzionalna umetnost; pren. večdimenzionalno pojmovanje bivanja ♪
- vèčdimenzionálnost -i ž (ȅ-ȃ) značilnost večdimenzionalnega: večdimenzionalnost prostora / publ. večdimenzionalnost poezije ♪
- vèčiménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) mat., v zvezi večimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
- vèleimeníten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. zelo imeniten: veleimeniten človek / veleimeniten avtomobil ♪
- vimenják -a m (á) bot. gozdna ali travniška rastlina z belimi ali zelenkasto belimi cveti in tanko ostrogo, Platanthera: vimenjak že cveti / dvolistni vimenjak ♪
- vímenski -a -o prid. (í) nanašajoč se na vime: vimensko tkivo / vimenske bolezni ♪
- zaiménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed ♪
- abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti ♪
- ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek ♪
- adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor ♪
- adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane ♪
- afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti ♪
- ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga ♪
- agrema -ja in agrement -a [-má -ja] m (ȃ) privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika ♪
- akroním -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov ♪
- alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
