Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

imen (101-125)



  1.      rinasciménto  -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta
  2.      risorgiménto  -a [-rdži-] m (ẹ̑) zgod. politično gibanje za osvoboditev in združitev Italije v 19. stoletju: začetek risorgimenta
  3.      rudimènt  -ênta m ( é) 1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti // zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana 2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah
  4.      rudimentáren  -rna -o prid. () 1. knjiž. nepopoln, neizoblikovan: rudimentarni stebri / neandertalci so uporabljali rudimentaren jezik / roman v svoji rudimentarni obliki začetni, prvotni 2. biol. zakrnel: rudimentarne oči krta, človeške ribice
  5.      sedimènt  -ênta m ( é) 1. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina: proučevati sedimente; sedimenti iz pliocena / jezerski, ledeniški, morski, rečni sediment; kemični, organogeni sedimenti 2. knjiž. usedlina, gošča: sediment vina / sediment seča
  6.      sedimentácija  -e ž (á) glagolnik od sedimentirati: sedimentacija v vodi raztopljenih soli; hitrost sedimentacije / sedimentacija krvi ♦ geol. flišna sedimentacija
  7.      sedimentacíjski  tudi sedimentácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na sedimentacijo: sedimentacijska področja v jezerskih globinah / sedimentacijska hitrost
  8.      sedimentáren  -rna -o prid. () sedimenten: sedimentarna kamnina
  9.      sedimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sediment: sedimentna nahajališča rude / sedimentne kamnine
  10.      sedimentírati  -am nedov. in dov. () 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica
  11.      sentimènt  -ênta m ( é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnostipsih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
  12.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  13.      sentimentálen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  14.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  15.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  16.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  17.      sentimentálnež  -a m () ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež
  18.      sentimentálnost  -i ž () pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali
  19.      shizotímen  -mna -o prid. () psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament
  20.      simens  gl. siemens
  21.      símentalka  -e ž () vet. krava simentalske pasme: hlev za simentalke
  22.      símentalski  -a -o prid. () vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami
  23.      sinonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti
  24.      imenják  -a m (-á) kdor ima skupaj s kom isto ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar
  25.      sortimènt  -ênta m ( é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment ◊ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA