Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
imen (101-125)
- rinasciménto -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta ♪
- risorgiménto -a [-rdži-] m (ẹ̑) zgod. politično gibanje za osvoboditev in združitev Italije v 19. stoletju: začetek risorgimenta ♪
- rudimènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti // zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana 2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah ♪
- rudimentáren -rna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nepopoln, neizoblikovan: rudimentarni stebri / neandertalci so uporabljali rudimentaren jezik / roman v svoji rudimentarni obliki začetni, prvotni 2. biol. zakrnel: rudimentarne oči krta, človeške ribice ♪
- sedimènt -ênta m (ȅ é) 1. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina: proučevati sedimente; sedimenti iz pliocena / jezerski, ledeniški, morski, rečni sediment; kemični, organogeni sedimenti 2. knjiž. usedlina, gošča: sediment vina / sediment seča ♪
- sedimentácija -e ž (á) glagolnik od sedimentirati: sedimentacija v vodi raztopljenih soli; hitrost sedimentacije / sedimentacija krvi ♦ geol. flišna sedimentacija ♪
- sedimentacíjski tudi sedimentácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na sedimentacijo: sedimentacijska področja v jezerskih globinah / sedimentacijska hitrost ♪
- sedimentáren -rna -o prid. (ȃ) sedimenten: sedimentarna kamnina ♪
- sedimênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sediment: sedimentna nahajališča rude / sedimentne kamnine ♪
- sedimentírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica ♪
- sentimènt -ênta m (ȅ é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti ♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje ♪
- sentimentálec -lca m (ȃ) knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec ♪
- sentimentálen -lna -o prid. (ȃ) pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen ♪
- sentimentáliti -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
- sentimentalízem -zma m (ȋ) 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma ♪
- sentimentálka -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪
- sentimentálnež -a m (ȃ) ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež ♪
- sentimentálnost -i ž (ȃ) pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali ♪
- shizotímen -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament ♪
- simens gl. siemens ♪
- símentalka -e ž (ȋ) vet. krava simentalske pasme: hlev za simentalke ♪
- símentalski -a -o prid. (ȋ) vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami ♪
- sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
- sòimenják -a m (ȍ-á) kdor ima skupaj s kom isto ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar ♪
- sortimènt -ênta m (ȅ é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment ◊ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226