Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (6.026-6.050)


  1.      štírirazréden  -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri razrede, oddelke: ta šola je štirirazredna ♪
  2.      štírirazséžen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ́ ȋ-ẹ̄) ki ima štiri razsežnosti: štirirazsežna tvorba ♪
  3.      štírirób  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima štiri robove: štirirobo steblo ♪
  4.      štíriróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri robove: štiriroben predmet ♪
  5.      štírirôgeljn  in štírirógeljn -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) ki ima štiri roglje: štirirogeljne vile ♪
  6.      štírisédežen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri sedeže: štirisedežen avtomobil; štirisedežna kočija ♪
  7.      štírisléden  -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) elektr. ki ima magnetni trak za štiri zvokovne sledi: štirisledni magnetofon / štirisledno predvajanje, snemanje ♪
  8.      štírisôben  -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi štirisobno stanovanje stanovanje, ki ima štiri sobe: najel je štirisobno stanovanje ♪
  9.      štíristèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ȋ-ǝ̏) ki ima štiri steze: štiristezno kegljišče / knjiž. štiristezna cesta štiripasovna cesta ♦ elektr. štiristezni magnetofon štirisledni magnetofon ♪
  10.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȋ-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  11.      štíristrán  in štíristràn -ána -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristrana piramida, prizma ♪
  12.      štíristráničen  -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristranična piramida, prizma ♪
  13.      štiríški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število štiri: štiriški sestav ♪
  14.      štíritónski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak ♪
  15.      štíriváljen  -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
  16.      štírivrstíčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima štiri vrstice: štirivrstični napis ♦ lit. štirivrstična kitica ♪
  17.      štírivrstíčnica  -e ž (ȋ-ȋ) lit. 1. štirivrstična kitica: pesem iz treh štirivrstičnic 2. štirivrstična pesem: zaslovel je z rimanimi štirivrstičnicami ♪
  18.      štírje  štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene 2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
  19.      štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
  20.      štŕcelj  -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
  21.      štŕcljast  -a -o prid. (ŕ) ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival ♪
  22.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
  23.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile ♪
  24.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  25.      štúc  -a m (ȗ) nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca ♪

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA