Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ima (60-84)
- himalájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
- hudíman -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število ♪
- hudíman -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko ♪
- hudímanov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo ♪
- hudímanski -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo hudímansko prisl.: to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja ♪
- hudímar -ja m (í) evfem. hudič: hudimar je napravil grozovito burjo / hudimar, kaj sem mu le storil; o ti hudimar ti / skregal se je z nekim hudimarjem ♪
- imprimátur -ja m (ȃ) nekdaj pismeno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur ◊ rel. pismeno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pismena) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne ♪
- infinitezimálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko zelo majhen, neznaten: s tem aparatom je mogoče meriti tudi infinitezimalne razdalje ◊ mat. infinitezimalni račun račun, ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa ♪
- íntima -e ž (ȋ) publ. 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita 2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo ◊ anat. notranja plast stene krvne žile ♪
- kímanje -a s (ȋ) glagolnik od kimati: na vprašanja so odgovarjali s kimanjem ali odkimavanjem / njegovo vdano kimanje ji je že presedalo ♪
- kímast -a -o prid. (í) nav. ekspr. ki (rad) kima, upogiba glavo: kimast človek / kimast klas / kimast cvet ♦ bot. kimasta lepnica rastlina z belimi, zelenkastimi ali rdečkastimi prevesnimi cveti, Silene nutans ♪
- kímati -am nedov. (ȋ) 1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume // z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav ∙ slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu 3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo 4. ekspr., redko počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor kimáje: pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila kimajóč -a -e: kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava ♪
- kímav -a -o prid. (í) kimast: kimav cvet ♪
- kímavec -vca m (í) 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci 2. star. september: dne 4. kimavca 1844 ♪
- kímavka -e ž (í) anat. mišica, ki omogoča gibe glave navzdol in navzgor ♪
- klíma -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima ♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala ♪
- klímaks -a m (ȋ) lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje: klimaks v stavku: ne boj, mesarsko klanje ◊ gozd. končna razvojna stopnja vegetacije; med. klimakterij ♪
- klimaktêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki; klimakterične težave / klimakterična bolníca ♪
- klimaktêrij -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
- klimaktêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta ♪
- klimát -a m (ȃ) knjiž. klima, podnebje: za ta klimat so značilne mile zime / razvoj civilizacije v toplih klimatih // redko duhovno ozračje, vzdušje: s tem ustvarja svojstven klimat smrti ♪
- klimátičen -čna -o prid. (á) knjiž. klimatski: klimatični faktorji; gre za ugodne klimatične razmere / klimatično zdravljenje / klimatične naprave ♪
- klimatizácija -e ž (á) 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo ♪
- klimatizátor -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator ♪
- klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano ♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C ♪
1 10 35 60 85 110 135 160 185 210