Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (4.701-4.725)


  1.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  2.      prevelíčati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati, pripisati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličati literarno vrednost dela; preveličati uspehe prevelíčan -a -o: preveličani športni uspehi; v poročilu so ti dosežki preveličani ♪
  3.      preveličeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. dajati, pripisovati čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: preveličevati nevarnost, bolezenske težave; preveličevati svoje uspehe, zasluge / njegova napaka je, da rad preveličuje pretirava ♪
  4.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj ♪
  5.      prevíjati  -am nedov. (í) 1. na novo a) povijati: previjati otroka b) zavijati: previjati knjige c) obvezovati: previjati roko / previjati rano č) navijati: previjati trak prevíjati se knjiž. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: previjati se skozi grmovje 2. viti se, vijugati se: reka se je previjala med visokima bregovoma ● knjiž. previjal se je kakor kača zvijal ♪
  6.      previsòk  -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč visok: previsok hrib; previsoka klop / previsoka cena; previsoka temperatura / previsok pritisk / peti s previsokim glasom; previsok ton / v razredni družbi biti previsokega rodu ∙ ekspr. očitajo nam, da smo previsoki preveč prevzetni, ošabni previsôko prisl.: previsoko držati zastavo; previsoko nameščeni mikrofoni ∙ ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava ♪
  7.      prevléči  -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil 3. nar. prebranati: prevleči travnik ● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem ◊ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno prevléči se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino ● star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo ∙ ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena ♪
  8.      prevòz  -ôza m (ȍ ó) glagolnik od prevoziti ali prevažati: zdravnik je odredil prevoz v bolnico; poskrbeti za prevoz; prevoz blaga, potnikov; prevoz po železnici; stroški prevoza / prevoz križišča / avtomobilski, ladijski, letalski prevoz; javni, lokalni, medkrajevni, tranzitni prevoz / šolski prevoz prevoz učencev v šolo in domov / zvoziti ves pesek v petih prevozih ∙ pog. njega ne bo, ker nima prevoza možnosti za prevoz ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici ♪
  9.      prevzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda // začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja 2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle // začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge 3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste 4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema 5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost ● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo prevzémati se postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati prevzemajóč -a -e: prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino ♪
  10.      prevzéten  -tna -o prid., prevzétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna prevzétno prisl.: prevzetno se držati, govoriti ♪
  11.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  12.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima ♪
  13.      prezgódnji  -a -e prid. (ọ̄) preveč zgodnji: danes ste prezgodnji / prezgodnji sneg; prezgodnja smrt; prezgodnja zima; prezgodnje upanje / prezgodnja plima / prezgodnji porod ♪
  14.      prezídati  tudi prezidáti -am dov. (í á í) z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: hlev mora prezidati in obnoviti / graščino so prezidali v šolo prezídan -a -o: prezidana hiša ♪
  15.      prezidávati  -am nedov. (ȃ) z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: gospodarsko poslopje prezidavajo ♪
  16.      prezréti  -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda // narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti 2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti 3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli // ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti ● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal prezŕt -a -o: prezrti problemi; prezrte napake ♪
  17.      prfôks  -a m (ȏ) žarg. profesor: za matematiko imamo novega prfoksa ♪
  18.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  19.      priblížati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam priblížati se 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti ● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem ♪
  20.      priblížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: približna analiza / približen načrt; približen opis dogodka; izdelali so približen predračun stroškov; približna navodila za delo 2. ki kaže, podaja tako, da se od resničnega lahko nekoliko razlikuje: navesti približen čas, datum, vrstni red; račun je samo približen; znano je le približno število udeležencev priblížno 1. prislov od približen: približno določiti, oceniti; približno izračunati; podatki se približno ujemajo 2. navadno z izrazom količine izraža, da je količina lahko manjša ali večja od navedene: od takrat je minilo približno deset let; znižati stroške za približno dvajset odstotkov; tehta približno sto kilogramov; mesto ima približno sto tisoč prebivalcev / približno enako dolg, širok; približno enake višine; miza stoji približno sredi sobe / imeti približno enake lastnosti; ljudje približno iste starosti ● ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni sploh ne vem ♪
  21.      približeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približeval svojo nogo k njegovi, da bi ga spotaknil; sliko si je približeval in oddaljeval / daljnogled mu je približeval oddaljene kraje 2. delati, povzročati, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: približevati ljudem umetnost s pogovori / knjige nam približujejo tuje dežele; opazovanje nam približuje stvarnost 3. delati, da je kaj bolj ustrezno čemu: približevati šolo proizvodnji približeváti se 1. premikajoč se prihajati bližje čemu v prostoru: približevati se hiši; namesto da bi se približevali cilju, so se oddaljevali; boječe se je približeval materi; le počasi so se približevali vrhu / koraki se približujejo 2. prihajati časovno bližje: noč, zima se približuje; čutil je, da se približuje napad 3. vzpostavljati prijazno razmerje s kom: začel se ji je plaho približevati / tujim ljudem se ne približuje rad 4. postajati kakorkoli podoben, soroden: približevati se idealu / njegova umetnost se približuje ljudski umetnosti 5. prihajati do tega, da se kaj skoraj doseže: približevati se življenjskemu cilju / približevati se postavljeni normi približujóč -a -e: približujoča se nevarnost, vojska ♪
  22.      pričéska  -e ž (ẹ̑) določena ureditev, razporeditev las: delati, urejati si pričesko; spreminjati pričesko; vedno ima lepo pričesko; modna, poletna, stroga pričeska; ustvarjalci pričesk / dnevna, večerna pričeska ♦ friz. fantazijska pričeska oblikovana tako, da nekaj predstavlja ♪
  23.      pričéti  -čnèm dov., pričél; nam. pričét in pričèt (ẹ́ ȅ) začeti: odprl je knjigo in pričel brati; pričelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili / delo se prične zgodaj; tekmovanje se prične v sredo; zima se je že pričela / pričeti košnjo / srečanje so pričeli s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom / brezoseb. pričelo je deževati / elipt. ko se je hrup polegel, je govornik spet pričel začel govoriti / neustalj. predstava prične ob petih se začne pričénši zastar.: predelali so vso literarno zgodovino, pričenši s protestantizmom / pričenši z novim letom se je najemnina zvišala pričét -a -o: pričeto sliko je dokončal šele po več letih ♪
  24.      pričevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja // kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje ♦ jur. krivo pričevanje // kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu 2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov ♪
  25.      prída  prid. neskl. (í) nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z nikalnico dober: ni prida človek; fant ni prida, zato se ne druži z njim / kot delavec ni prida / njiva ob potoku ni ravno prida / tako blago ni prida / ta knjiga ni dosti prida, ni nič prida je precej slaba; ni kaj prida ženska je ničvredna, malovredna; to sadje je malo prida je slabo ∙ star. če ni prida za to delo, ga odslovite sposoben, primeren; naglica ni nikjer prida ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka prída prisl., v nikalnih stavkih dosti: žito ni prida obrodilo; to ne bo prida vredno / nima prida zemlje / ni se kaj prida spremenil nič se ni; nič prida ni zaslužil; star. nič prida ni storil v življenju nič dobrega, koristnega; sam.: iz njega ne bo nikoli nič prida ♪

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA