Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ima (4.610-4.634)
- premíl -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. preveč mil: ti predpisi so premili; premila kazen 2. ekspr. zelo mil: ima premile oči / rad je poslušal premili glas svoje sestre; naše premile pesmi / njegova žena ima premilo srce // knjiž. zelo ljub: moj premili oče; vznes. premila domovina / v nagovoru premili prijatelj premílo prisl.: premilo gledati koga; premilo se jokati; zvonovi premilo pojejo; to je povedal premilo ♪
- premírje -a s (ȋ) dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje // stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma ♦ jur. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov ♪
- premíslek -a [lǝk] m (ȋ) 1. usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: ta ugovor zahteva premislek / po daljšem premisleku je odgovoril premišljevanju; natančnejši premislek pesmi je to potrdil presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je bil potreben premislek; dati komu čas za premislek / odločil se je brez premisleka; delati s premislekom 2. zastar. pomislek: njegov premislek je bil utemeljen ● ekspr. stvar nam je dala premisleka morali smo o njej premišljevati, razmišljati; star. mlad je še in nima pravega premisleka ne zna še prav presojati, ocenjevati; star. je še v premislekih še omahuje; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli ♪
- premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni ● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah premočnó tudi premôčno prisl.: naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala ♪
- premòr -ôra m (ȍ ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori ◊ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama ♪
- premostováti -újem nedov. (á ȗ) redko premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema ♪
- premóžen -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša ♪
- premožênje -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima ♪
- prenapáčen in prenápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant se ji ni zdel prenapačen / kraj res ni prenapačen za to ♪
- prenapénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. preveč napenjati: prenapenjati strune, vrv / ekspr. prenapenjati oči ob preslabi svetlobi / ekspr. ne prenapenjaj moči / prenapenjati trening ∙ ekspr. prenapenjati možgane preveč intenzivno razmišljati 2. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: bila je prepametna, da bi stvar prenapenjala / prenapenjati tempo graditve prenapénjati se ekspr. preveč, pretirano se truditi, si prizadevati: za to se ni vredno prenapenjati ♪
- prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki
ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
- prenaredíti -ím dov., prenarédil (ȋ í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico ● star. sveta ne boš prenaredil spremenil prenaredíti se star. spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo ∙ star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena ♪
- prenaréjati -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelovati: prenarejati oblačila; popravljati in prenarejati / svoje pesmi je dolgo prenarejal prenaréjati se pretvarjati se: zna se dobro prenarejati ♪
- prenasítiti -im dov. (í ȋ) preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal prenasítiti se ekspr. doživeti kaj v zelo veliki meri: prenasititi se sovraštva / sprememb so se že prenasitili prenasíčen -a -o 1. deležnik od prenasititi: žival je prenasičena / intelektualno, kulturno prenasičen človek 2. nav. ekspr. ki ima česa v zelo veliki meri: s prahom in plini prenasičen zrak; tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena / prenasičeno tržišče ♦ fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni ♪
- prenášati -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov
nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine;
dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne
more prenašati 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti ● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta ◊ mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine ♪
- prenavelíčati se -am se dov. (ȋ) ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala prenavelíčan -a -o 1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja 2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana ♪
- prenehováti -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
- prenêsti -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na
daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih
posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z
nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na
drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
- prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo 2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja ♪
- prenovíti -ím dov., prenóvil (ȋ í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz ◊ jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje ♪
- preobčutljív -a -o prid. (ȋ í) preveč občutljiv: preobčutljivi živci; ima preobčutljive oči / preobčutljivi ljudje; preobčutljiv in prenežen je / za svetlobo preobčutljiva barva, snov ♪
- preobíl -a -o [iu̯ in il] prid. (ȋ ȋ) zastar. preobilen: preobil dež; preobilo plačilo preobílo prisl.: preobilo zajtrkovati ∙ knjiž. izgovarjal se je, da ima preobilo dela preveč ♪
- preobrázba -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
- preokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
- preokupácija -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
4.485 4.510 4.535 4.560 4.585 4.610 4.635 4.660 4.685 4.710