Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (3.951-3.975)


  1.      pasóven  -vna -o prid. (ọ̄) v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov ♪
  2.      pásti  pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči / listje je že padlo z drevja odpadlo 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil / nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so / padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne ● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh ◊ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel pádel -dla -o: postaviti spomenik padlim borcem; nanovo padli sneg ∙ evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke ♦ rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih ♪
  3.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  4.      pašalúk  tudi pášaluk -a m (ȗ; ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji področje, na katerem ima oblast paša: beograjski, bosanski pašaluk ♪
  5.      pát  -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija ♪
  6.      patênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
  7.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
  8.      pávka  -e ž (ȃ) nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo: udarjati na pavke / v orkestru je igral pavke / velike pavke ♪
  9.      pavlíha  -e tudi -a m (í) 1. šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču: burke veselega pavlihe 2. ekspr. šaljiv, hudomušen človek: v vsaki družbi ga imajo radi, ker je tak pavliha ∙ ekspr. za pavliho ni hotel biti nikomur ni pustil, da bi se kdo norčeval iz njega; ekspr. imeti koga za pavliho norčevati se iz koga ♪
  10.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  11.      pêcelj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati ♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje ♪
  12.      pecljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pecelj: češnjev list je pecljat ♦ bot. pecljati cvet, list; gastr. pecljati kozarec kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom ♪
  13.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  14.      pečáti se  -ám se nedov. (á ȃ) 1. ukvarjati se: peča se z lovom, s politiko / pečati se z mislijo, da bi odšel; peča se s slikarstvom slika / pečati se z mladino // družiti se: fant se je pečal s pijanci 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pečati se z moškimi; mati mu je branila pečati se s to žensko 3. zastar. zanimati se, meniti se: oče se je malo pečal za dejanja svojega sina; pečati se za gospodarstvo ♪
  15.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  16.      pečíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica 2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika 3. redko manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici ♪
  17.      pečkà  -è in pèčka -e [pǝč] ž, rod. mn. pèčk stil. pečká stil. pečák (ȁ ȅ; ǝ̀) vsako od semen jabolk, hrušk, grozdnih jagod: odstraniti pečke iz jabolka; bučne, pomarančne pečke; sad s pečkami; denarja imajo kot pečka zelo veliko // knjiž. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: češnjeva, slivova pečka ♪
  18.      pečkàt  -áta -o [pǝč] prid. (ȁ ā) ki ima pečke (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / pečkati sad ♪
  19.      pečnják  -a m (á) 1. električna priprava z dvema grelnima ploščama za pečenje: priključiti pečnjak; vzeti potico iz pečnjaka / električni pečnjak 2. redko prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica: štedilnik s pečnjakom ♪
  20.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
  21.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti ♪
  22.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege ♪
  23.      pégam  -a m (ẹ̑) zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti ♪
  24.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica ♪
  25.      pégav  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: po obrazu je pegav; pegava roka / pegav človek ◊ med. pegavi tifus pegavica ♪

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA