Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ima (3.310-3.334) 
- nènormálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek ♪
- nèobčutljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe ♪
- nèobíčen tudi nèóbičen -čna -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-ọ̑) zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin ♪
- nèoblíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno ♦ jur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana ♪
- nèobremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost ♦ jur. neobremenjeno zemljišče ♪
- nèodkritosŕčnost -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
- nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
- néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
- néon -a m (ẹ̑) 1. kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ne: z neonom polnjene svetilne cevi 2. pog. fluorescenčna razsvetljava: v lokalu imajo neon ♪
- nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèorokavíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno ♪
- nèotróški -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni otroški: neotroški glas; bled, neotroški obrazek / dekletce ima posebne, čisto neotroške navade nèotróško prisl.: neotroško resen, zamišljen otrok; sam.: v njenih očeh je nekaj neotroškega ♪
- nèpáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihe ♦ mat. neparno število liho število ♪
- nèpecljàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) bot. ki nima peclja; sedeč: nepecljati cvet, list, plod ♪
- nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
- nèpobárvan -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pobarvan: nepobarvana klop, miza / ima naravne, nepobarvane lase ♪
- nèpodóbnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna ♪
- nèpogléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz ♪
- nèpogúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka poguma, odločnosti: fant je preveč nepogumen / knjiž. do tega problema imajo nepogumen odnos ♪
- nèpolarizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja ♪
- nèpomémbnež -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepomemben človek: zaničevan nepomembnež; imajo ga za nepomembneža ♪
- nèpopóln -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
- nèporavnán -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica ∙ ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti ♪
- nèposékan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda ♪
3.185 3.210 3.235 3.260 3.285 3.310 3.335 3.360 3.385 3.410 
