Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (2.910-2.934)


  1.      mladìč  -íča m (ȉ í) 1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev // živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič 2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev ♪
  2.      mladíčen  -čna -o prid. (ȋ) nar. mlad, mladosten: postregla jima je še mladična ženska / trgati mladične koprive ♪
  3.      mladíti  -ím nedov., mlajèn (ȋ í) star. pomlajevati: vrač je trdil, da zna mladiti stare ljudi / sreča mu mladi srce ● nar. v grmovju mladijo kosi imajo mlade ◊ agr. mladiti lan, konopljo goditi mladíti se dobivati mlad, mladosten videz: zadnje čase se vidno mladi / ekspr. dvorec se mladi pod spretnimi rokami restavratorjev; pren., ekspr. zemlja se mladi vsako pomlad ♪
  4.      mlájši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine ◊ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad ♪
  5.      mléčec  -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec ♪
  6.      mléčen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na mleko: a) mlečne sestavine / mlečna maščoba b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih ● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka ◊ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek ♪
  7.      mléčnat  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mleku: iz makove glavice se je pocedil mlečnat sok / megla je postajala vse bolj mlečnata / koruza je še mlečnata ima še mehko, kašasto zrnje mléčnato prisl.: mlečnato rdeč senčnik ♪
  8.      mléčnik  -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus ♪
  9.      mlékarica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica 2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica ♪
  10.      mléko  -a s (ẹ́) 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko // taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu 2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska ◊ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno mleko ki ima vso maščobo; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode ♪
  11.      mléti  méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ́) 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne obratujejo // s pripravo, napravo drobiti kako drugo snov sploh: mleti kavo; mleti les, rudo / mleti meso / ta mlinček drobno melje // z napravo razkosavati sadje: jabolka pred stiskanjem meljejo 2. ekspr. drobiti, treti: voz je s svojo težo mlel nasuto kamenje; z nogami je mlel suhe vejice 3. ekspr. uničevati, rušiti: potres je mlel človeška bivališča / domača armada je čedalje bolj mlela sovražnikovo vojsko 4. ekspr. jesti (kaj tršega): s pravo slastjo je mlel suho sadje; krave so mlele s slamo pomešano seno; učenci so jemali iz torb malico in mleli, kakor da že nekaj dni niso jedli / mleti z zobmi // premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so mlele; ustnice so mu mlele 5. nav. ekspr. hitro delati ponavljajoče se gibe: postovka visoko v zraku melje (s perutmi); otrok je ves čas mlel z nogami brcal 6. slabš. govoriti, pripovedovati: ne melji neumnosti; kar naprej melje eno in isto; poslušam, kaj melješ / zadevo je mlela vsa vas z velikim veseljem govorila o njej // enolično, počasi igrati: godba je mlela koračnico; lajna otožno melje popevko / na nočni omarici je mlela budilka zvonila 7. ekspr. misliti, premišljevati: nekaj melje v sebi; ne vem, kaj se mu melje v glavi / z notranjim predmetom mlel je jezne, maščevalne misli ● brezoseb. še dolgo bomo hodili, ker tako melje (pod nogami) ker se noge ugrezajo v sipek sneg, pesek; ekspr. njen jezik neprestano melje ona neprestano govori; ekspr. življenje me je takrat mlelo doletevale so me velike nesreče; ekspr. veter je mlel sneg mešal, vrtinčil; nar. mleti na bel(i), črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; ekspr., redko konja sta mlela v celo hodila, šla; ekspr. vrtalni stroj je mlel v skalo vrtal; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja mlèn -êna -o nar. mlet, zmlet: mlinarja je vprašal, kdaj bo (žito) mleno mlét -a -o: mleta kava; drobno mleta kuhinjska sol; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu ♪
  12.      mlínar  -ja m (ȋ) kdor melje, predeluje žito: postati mlinar; dober mlinar / biti pri mlinarju // lastnik mlina (za žito): hči bogatega mlinarja ◊ zool. hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom, Polyphylla fullo ♪
  13.      mnemotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen ♪
  14.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina ♪
  15.      mnogočlénik  -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov ♪
  16.      mnogoglàv  in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica ♪
  17.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida ♪
  18.      mnogokráten  -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov ♪
  19.      mnogoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima ♪
  20.      mnogolíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov ♪
  21.      mnogolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah ♪
  22.      mnogolísten  -tna -o prid. (ȋ) nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke ♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi ♪
  23.      mnogonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima več nog: mnogonoga žival ♪
  24.      mnogonóžec  -žca m (ọ̑) žival, ki ima več nog: dvonožci in mnogonožci ∙ ekspr. pazi, da te v gozdu ne popade kak mnogonožec žival ♪
  25.      mnogoobráznost  -i ž (ā) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoobraznost občutkov / mnogoobraznost pokrajine; pisatelja je zanimalo življenje v vsej svoji mnogoobraznosti ♪

   2.785 2.810 2.835 2.860 2.885 2.910 2.935 2.960 2.985 3.010  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA