Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (2.235-2.259)


  1.      kolobár  -ja m (á) 1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar 2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak // s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame // v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim 3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih ● ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina ◊ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astr. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen ♪
  2.      kolobárnica  -e ž (ȃ) bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice ♪
  3.      kolobárnik  -a m (ȃ) nav. mn., zool. živali, ki imajo členasto telo in so brez nog, Annelida: razvoj členonožcev iz kolobarnikov ♪
  4.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪
  5.      koloniálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbe ♦ arhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije ♪
  6.      kolorít  -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
  7.      kolosálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno velik, velikanski: kupola se dviga nad kolosalno rotundo / ekspr. ima kolosalne želje 2. ekspr. čudovit, sijajen: od tod je kolosalen razgled / kolosalna zabava kolosálno prisl.: to je naravnost kolosalno ♪
  8.      kolotéčina  -e ž (ẹ̑) knjiž. kolesnica, tir: kolovoz je bil med kolotečinama porasel z gosto travo; spotikala sta se po suhih kolotečinah / vola sta s težavo vlekla voz po strmi kolotečini kolovozu / življenje se spet vrača v stare kolotečine ♦ avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila ♪
  9.      kolotèk  in koloték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila: kolotek je tisoč štiristo milimetrov / kolotek sprednjih, zadnjih koles 2. knjiž., redko krožnica, tir: zvezda ima svoj kolotek; pren. takšen je kolotek prave kulture ♪
  10.      kolút  -a m (ȗ) ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarji ♦ avt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo // tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju ♪
  11.      kóma 2 -e ž (ọ̑) adm. vejica, zlasti decimalna: dve koma pet ◊ fiz. napaka leče, da upodobi točko kot črtico ♪
  12.      kománda  -e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando ♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov ∙ pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand ♪
  13.      kománden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem ◊ navt. komandni most najvišji del krova, odkoder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto ♪
  14.      komárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: to so komarska področja / ekspr. čisto komarske noge ima zelo suhe in dolge ♪
  15.      kombinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kombinacijo: ima izreden kombinacijski dar / iskanje kombinacijskih rešitev ♪
  16.      kombinatóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
  17.      kombinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
  18.      komedijánt  in komedijànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: komedijant s čašo in kockami; čarovnije komedijantov / ekspr. ta fant je pa res pravi komedijant 2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: kakšnega komedijanta pa igraš pred ljudmi / bil je spreten politični komedijant 3. zastar. igralec, ki igra komične vloge; komik: gledališče ima dobrega komedijanta // (gledališki) igralec sploh: postal je komedijant / potujoči komedijanti ♪
  19.      komedijántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komedijante: ima komedijantski glas / komedijantska zabava / komedijantska pobožnost / to je sad bogate komedijantske tradicije / komedijantski voz ♪
  20.      komentár  -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje ● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora ♪
  21.      komentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komentirati: dogodek je vzbudil živo zanimanje in komentiranje / suhoparno komentiranje besedila ♪
  22.      komerciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent ♪
  23.      komercialíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom ♪
  24.      komód  prid. neskl. (ọ̑) pog. 1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod ∙ pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje 2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod komód prisl. zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri ♪
  25.      kómparativen  in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko; oddelek za komparativno književnost ♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.: pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost ♪

   2.110 2.135 2.160 2.185 2.210 2.235 2.260 2.285 2.310 2.335  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA