Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (1.576-1.600)


  1.      grábežen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na grabež: sodili so mu zaradi grabežnih umorov / grabežni bager / grabežni volkovi grabežljivi ◊ zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen ♪
  2.      grábica  -e ž (á) nar. vzhodno manjši del vinograda: dve grabici šmarnice ima; stal je v grabici in škropil ♪
  3.      gráblje  -belj ž mn. (á ȃ) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne ♦ agr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej ♪
  4.      gracílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo ♪
  5.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon ♪
  6.      gracióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost gracioznega: gracioznosti in elegance res nima; gracioznost kretenj, plesa ♪
  7.      grád  -a m (ȃ) 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota ♪
  8.      grádnja  -e ž (ā) 1. glagolnik od graditi: a) gradnjo so ustavili, ker je zmanjkalo sredstev; publ. hotel je v gradnji se gradi; črna gradnja; privatna gradnja; gradnja hiš, novih stanovanj; gradnja cest, mostov, vodovoda; gradnje brez dovoljenja; gradnja v lesu se je razvila šele, ko je človek obvladal kovinsko orodje; industrijski način gradnje; hiša solidne gradnje solidno zgrajena hiša / gradnja lastne osebnosti; gradnja socializma b) gradnja motorjev, strojev; gradnja parnikov; gradnja atomskega reaktorja 2. kar je zgrajeno, sezidano: tla v predsobi so pri novih gradnjah prekrita s parketom 3. ustroj, sestava, kompozicija: podobno gradnjo imajo Shakespearove drame; dramaturška, glasbena gradnja; neslovenska gradnja stavkov; roman je v gradnji ohlapen / poznati gradnjo telesa ◊ grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; klasična gradnja pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; montažna gradnja z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi deli; nizka gradnja katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; visoka gradnja katere glavni deli so nad zemljo ♪
  9.      graduálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike ♪
  10.      graduíranec  -nca m (ȋ) zastar. kdor ima akademski naslov ♪
  11.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno ♪
  12.      grajálen  -lna -o prid. (ȃ) star. s katerim se graja: zanj nima nikoli grajalne besede ♪
  13.      gramátika  -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice ♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne ♪
  14.      grandomán  -a m (ȃ) kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav grandoman ♪
  15.      grandseigneur  -a in -ja [gransenjêr] m (ȇ) knjiž., ekspr. dostojanstven, odličen človek: prevelik grandseigneur je, da bi storil kaj takega; ima se za grandseigneura ♪
  16.      grápast  -a -o prid. (á) 1. ki ima veliko grap, jarkov: spuščal se je po grapasti cesti; grapasta tla / tlak je bil ves grapast 2. zastar. hrapav, raskav: grapasta koža ♪
  17.      grápav  -a -o prid. (á) 1. ki ima veliko grap, jarkov: težko je vozil po grapavih cestah; grapava steza / grapava trda zemlja 2. hrapav, raskav: grapava ploskev; grapava skorja ♪
  18.      graščínstvo  -a s (ȋ) star. področje, ozemlje, na katerem ima graščak oblast: podložniki so se z graščinstva zatekli v mesta ♪
  19.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan ◊ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus ♪
  20.      grbánjast  -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
  21.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
  22.      gŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
  23.      gŕbavec  -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
  24.      grbavínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: z grbavinaste ceste je zavila na ozko pot; grbavinasta tla ♪
  25.      gŕbavka  -e ž (ŕ) ženska, ki ima grbo ♪

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA