Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (1.426-1.450)



  1.      fúšati  -am nedov. () nižje pog. 1. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti: dopoldne dela v tovarni, popoldne fuša 2. peti, igrati napačne tone: ima slab posluh, zato fuša
  2.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
  3.      galánten  -tna -o prid., galántnejši () 1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod; ljubezniv, galanten človek; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada ♦ um. galantni stil rokoko 2. star. ljubezenski, erotičen: na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo galántno prisl.: galantno ji je pokimal v pozdrav; v družbi se zna galantno vesti
  4.      galeríja  -e ž () 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
  5.      galikánski  -a -o prid. () nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682
  6.      galvanizácija  -e ž (á) 1. galvaniziranje: galvanizacija pločevine 2. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: tovarna ima tudi lastno galvanizacijo
  7.      garancíja  tudi garáncija -e ž (; á) porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti garancijo za najetje kredita; pren. to je garancija za lepšo bodočnost; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: garancija poteče že čez nekaj mesecev; hladilnik ima enoletno garancijo; pog. pralni stroj je še pod garancijo
  8.      garancíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba
  9.      garánje  -a s () glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje; pretegnil se bo od garanja; sit sem že neprestanega garanja
  10.      garážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor
  11.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
  12.      gárjav  tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce
  13.      gárjavec  tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil
  14.      gárjavka  tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka
  15.      garnitúra  -e ž () navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura
  16.      gártroža  -e ž (á) star. vrtnica: gartrože že cvetejo; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo; nevesta je bila lepa ko gartroža
  17.      gasílski  -a -o prid. () nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno; gasilska uniforma; gasilske vaje; gasilska veselica; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto; gasilska brizgalna gasilna brizgalna
  18.      gášperček 2 -čka m (á) šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha: burke veselega gašperčka; kima z glavo kakor gašperček na nitki
  19.      gavún  -a m () zool. majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina: prodajajo sardele, skuše in gavune
  20.      gékon  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae
  21.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
  22.      generálen  -lna -o prid. () 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno
  23.      generalísim  -a m () v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin
  24.      geniálen  -lna -o prid. () ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati
  25.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA