Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ima (1.060-1.084)



  1.      dvócéličen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) etn., navadno v zvezi dvocelična hiša hiša, ki ima dva prostora
  2.      dvócéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dve cevi: dvocevni samokres; dvocevna puška
  3.      dvócilíndrski  -a -o prid. (ọ̑-í) strojn. ki ima dva cilindra, valja: dvocilindrski motor
  4.      dvócvéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva cveta: dvocvetna rastlina ♦ bot. dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora
  5.      dvóčeljústen  -tna -o prid. (ọ̑-) strojn. ki ima dve čeljusti: dvočeljustna zavora; dvočeljustno rezilo
  6.      dvóčlénik  -a m (ọ̑-ẹ̑) mat. izraz, ki ima dva člena: kubiranje dvočlenika
  7.      dvódêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ọ̑-) ki ima dve debli: dvodebelno drevo
  8.      dvódejánski  -a -o prid. (ọ̑-) gled. ki ima dve dejanji: dvodejansko odrsko delo
  9.      dvódélen  -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva dela: klop ob peči je bila dvodelna; dvodelna obleka; dvodelna skladba / dvodelne kopalke; dvodelna omara; dvodelno okno; dvodelna vrata ♦ friz. dvodelna brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v dva pramena razdeljenimi kocinami; muz. dvodelni takt dvodobni takt
  10.      dvódimenzionálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve dimenziji, razsežnosti: ploskev je dvodimenzionalna tvorba / dvodimenzionalna umetnost; pren. dvodimenzionalno prikazovanje značajev
  11.      dvódínarski  -a -o prid. (ọ̑-) ki ima vrednost dveh dinarjev: dvodinarski kovanec
  12.      dvódómen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov: dvodomni predstavniški organi; dvodomni parlament 2. bot. ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini: dvodomna rastlina
  13.      dvódružínski  -a -o prid. (ọ̑-) v zvezi dvodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima dve družinski stanovanji
  14.      dvóetážen  -žna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve etaži: dvoetažna zgradba / dvoetažni kamion, vagon
  15.      dvófázen  -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. ki ima dve fazi: dvofazni tok
  16.      dvóglàv  in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora ∙ dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbihanat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
  17.      dvogóvor  -a m (ọ̑) 1. pogovor, navadno med dvema osebama: imela sta dolg dvogovor / delo je napisano v obliki dvogovora / dramski, filmski dvogovor 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: ta obisk je začetek konstruktivnega dvogovora med našima državama
  18.      dvógŕb  -a -o prid. (ọ̑- ọ̑-) ki ima dve grbi: dvogrba žival ♦ zool. dvogrbi velblod
  19.      dvógrebénast  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva grebena: dvogrebenast hrib ♦ arheol. dvogrebenasta čelada
  20.      dvógúb  -a -o prid. (ọ̑- ọ̑-ū) ki ima dve gubi: dvogubi telovnik / star. dvogubi škrlatni plašč dvojni
  21.      dvóiménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama: zapisati vrednost z dvoimenskim številom 2. biol., v zvezi dvoimensko poimenovanje dvojno poimenovanje
  22.      dvóinpólsôben  -bna -o [s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno
  23.      dvoják  -a m (á) 1. kar je iz dveh delov: hoja je rasla na dvoje in postala dvojak 2. nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: mošnja, polna srebrnih dvojakov 3. ekspr. kdor ima lastnosti, značilnosti nasprotnega spola: moja hči se bo poročila s pravim moškim, ne pa s takim dvojakom
  24.      dvójámboren  -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki ima dva jambora: dvojamborna jadrnica
  25.      dvójček  -čka m (ọ̄) 1. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok: dvojčka sta si tako podobna, da ju ljudje le s težavo ločijo; rodila je dvojčke / siamska dvojčka zraščena, zlasti v spodnjem delu prsnice; pren. v tem človeku je našel pravega duševnega dvojčka 2. hiša z dvema popolnoma ločenima stanovanjema: graditi dvojček; stanovati v dvojčku ● rojen v znamenju dvojčkov v času od 22. maja do 21. junijaastr. Dvojčka tretje ozvezdje živalskega kroga; čeb. panj dvojček panj, prirejen za bivanje dveh družin; med. dvojajčna, enojajčna dvojčka; min. dvojček skupina dveh med seboj pravilno zraščenih kristalov; ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; rib. dvojček trnek z dvema ostema

   935 960 985 1.010 1.035 1.060 1.085 1.110 1.135 1.160  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA