Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iluminat (4)

1.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
2.      iluminátor  -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
3.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
4.      iluminátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost ♪