Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

idiom (6)

1.      idióm  -a m (ọ̑) 1. lingv. (stalna) besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje: idiome je težko prevesti 2. knjiž., redko jezik, govor: pisatelj je izoblikoval svoj literarni idiom ♪
2.      idiomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi ♪
3.      idiomátika  -e ž (á) lingv. 1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike 2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko ♪
4.      idiomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali ♪
5.      idiótikon  -a m (ọ̄) lingv. slovar, zbirka idiomov ♪
6.      prostotrósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi na trosnih podstavkih, Basidiomycetes: zaprtotrosnice in prostotrosnice ♪