Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
i (92547) 
- í m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja (ȋ) deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji ∙ ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i ◊ lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. i število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I ♪
- i prisl., zastar. tudi: i jaz se s tem ne strinjam; i tam ni vse tako, kakor bi moralo biti ♪
- ì in i vez. (ȉ) zastar. in, pa: vse dni i vse noči // star., v zvezi i - i tako — kakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente ♪
- í medm. (ȋ) izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: i, pa smo te ujeli na laži ♪
- ì medm. (ȉ) raba peša 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e 2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? — I, kjer si vzel (A. Aškerc) ♪
- i... predpona, gl. in... ♪
- í-á medm. (ȋ-ȃ) posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel ♪
- iatro... ali iátro... prvi del zloženk (ȃ) med. nanašajoč se na zdravnike ali zdravila: iatrogen; iatrokemija ♪
- íba -e ž (í) nar. iva: urezal si je šibo z ibe; mačice ibe ♪
- íbar ž neskl. (ȋ) cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar: v zavojčku je samo še ena ibar; neskl. pril.: cigarete ibar in ibar cigarete ♪
- íbarica -e ž (ȋ) pog. ibar: on kadi ibarice ♪
- ibídem in íbidem prisl. (ȋ; ȋ) knjiž., pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam ♪
- íbis -a m (ȋ) zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti ♪
- íbitol tudi ibitól -a m (ȋ; ọ̑) raztopina bitumena v bencinu, organskem topilu za zaščitni premaz proti vlagi: premazati betonska tla z ibitolom ♪
- iblájtar -ja m (á) nav. slabš. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo 2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal ♪
- ibovína -e ž (í) nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela ♪
- íbržnik -a m (í) nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela: šel je k hiši za ibržnika; volar in ibržnik ♪
- íbsenovski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama ♪
- íbsenski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Ibsenu: ibsenska dramaturgija ♪
- íca -e ž (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. telica ali majhna krava: ne draži ice / pri klicanju ica, na ♪
- ícek -a m (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. teliček: otrok je hotel videti kravo in njenega iceka / pri klicanju na, icek, jej ♪
- ícika -e ž (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. telica ali mlada krava: iciko so prodali in odpeljali iz hleva / pri klicanju na, icika, na ♪
- íde íd ž mn. (ȋ) pri starih Rimljanih trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu: Cezar je bil umorjen leta 44, na dan marčevih id ♪
- ideál -a m (ȃ) 1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal // kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal ♪
- ideálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit: idealen človek, fant / idealni nagibi, nameni; njegove idealne misli so se razblinile 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v največji meri, odličen: idealen učenec / letošnji sneg je za smuko idealen / idealna prilika za napad; vreme je za izlet idealno / idealna ljubezen popolnoma skladna; ki se ne ozira na materialne koristi 3. knjiž. ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: idealni svet; Platonova idealna država ◊ fiz. idealni plin plin, katerega tlak bi bil pri konstantni temperaturi natančno obratno sorazmeren s prostornino; jur. idealni delež delež, ki pripada komu, ne da bi se stvar v resnici razdelila; zal. idealna avtorska pola avtorska pola, ki se ujema s tiskovno ideálno prisl.: imeli smo se idealno; o vsem je sodil idealno;
pog., ekspr. voda je idealno čista zelo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
