Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hrzanje (5)

1.      hŕzanje  -a s (r̄) rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev ♪
2.      kopitljánje  -a s (ȃ) glagolnik od kopitljati: slišalo se je hrzanje in kopitljanje konja / kopitljanje otroka ♪
3.      vránec  -nca m (ā) konj črne barve: jezditi, vpreči vranca; hrzanje vranca; belec in vranec / konj vranec ♪
4.      zatégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom // pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive ● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo zatéglo prisl.: zateglo govoriti, požvižgavati ♦ muz. zateglo označba za hitrost izvajanja lento ♪
5.      žrebčárna  -e ž (ȃ) kraj, prostor za vzrejo žrebcev: hrzanje žrebcev v žrebčarni; kobilarna in žrebčarna / ustanoviti žrebčarno ♪