Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hran (51-75)



  1.      podhránjen  -a -o prid. (ā) neustalj. nedohranjen: veliko otrok je podhranjenih / podhranjen in izčrpan je
  2.      podhránjenost  -i ž (ā) neustalj. nedohranjenost: velika podhranjenost otrok
  3.      prehrána  -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana // prehranjevanje, hranjenje: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
  4.      prehranítev  -tve ž () glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev
  5.      prehraníti  in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. ( á ā; á ā) s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti // redko nahraniti: prehranil in prenočil jih je prehránjen -a -o: preslabo prehranjeni ljudje
  6.      prehranítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prehranitev: izračunati prehranitvene stroške / prehranitvena plast zemlje
  7.      prehránjati  -am nedov. (á) redko prehranjevati: prehranjati je moral številno družino
  8.      prehránjenost  -i ž (ā) od prehrane odvisno stanje organizma: ugotoviti, kakšna je prehranjenost prebivalstva
  9.      prehranjeválec  -lca [c tudi lc] m () redko hranilec2: prehranjevalec otrok
  10.      prehranjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih
  11.      prehranjeválka  -e [k tudi lk] ž () redko hranilka: bila je edina prehranjevalka družine
  12.      prehranjevánje  -a s () glagolnik od prehranjevati: prehranjevanje otrok / poskrbel je za prenočevanje in prehranjevanje vojske / umetno prehranjevanje organizma
  13.      prehranjeváti  -újem nedov.) 1. nav. ekspr. preživljati, vzdrževati: prehranjeval jo je oče; s tako plačo ni mogel prehranjevati sebe in družine 2. dajati komu hrano; hraniti: ves čas nas prehranjuje in preživlja; prehranjuje se v lokalu / srčno mišico prehranjuje kri prehranjeváti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: zanimalo nas je, s čim se te živali prehranjujejo; prehranjevati se z izrazito živalsko hrano prehranjujóč -a -e: prehranjujoč otroke, ni mogel skrbeti zase; prehranjujoči se enocelični organizem
  14.      prehránski  -a -o prid. () nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi // publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija
  15.      prihránek  -nka m () kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času // nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke ∙ publ. njegov prihranek znaša milijon dinarjev prihranil je milijon dinarjev
  16.      prihraníti  in prihrániti -im dov. ( á ā) 1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo // narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne 2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja // narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas 3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke ∙ ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel prihránjen -a -o: prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega
  17.      prihranjeváti  -újem nedov.) redko varčevati: znal je prihranjevati / prihranjevati pri elektriki
  18.      razvihránost  -i ž (á) ekspr. stanje razvihranega: to je govoril v razvihranosti / čustvena razvihranost
  19.      sámohranílka  -e [lk in k] ž (-) mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke: biti samohranilka / mati samohranilka
  20.      sámoohrána  -e ž (-) zastar. samoohranitev: nagon samoohrane, po samoohrani / narodna samoohrana
  21.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  22.      sámoohranítven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon
  23.      shránek  -nka m () gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki
  24.      shranítev  -tve ž () glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo
  25.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA