Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hran (26-50)
- hranív -a -o prid. (ȋ í) redko hranljiv: hranive snovi / banane so hranivo sadje redilno ♪
- hranívo -a s (í) snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo ♪
- hránjenec -nca m (á) kdor dobiva hrano: hranjenec se je zahvalil za pomoč ♪
- hránjenje 1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov ♪
- hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju ♪
- hránjenka -e ž (á) ženska oblika od hranjenec ♪
- hránjenost -i ž (á) redko od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost ♪
- hranljív -a -o prid. (ȋ í) ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranljiva jed; rastlinska hrana je manj hranljiva kot mesna ♪
- hranljívost -i ž (í) lastnost, značilnost hranljivega: hranljivost mesa / hranljivost rek je pomembna za sladkovodne živali ♪
- nahraníti in nahrániti -im dov. (ȋ á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja ♪
- nahraníti in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati ♪
- nèdohránjen -a -o prid. (ȅ-ā) premalo, preslabo hranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je ♪
- nèdohránjenost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost nedohranjenega človeka: nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti ♪
- ohrána -e ž (ȃ) zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja ♪
- ohranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste ♪
- ohraníti in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri
življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo
obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
- ohranítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali ♪
- ohránjanje -a s (á) glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti ♪
- ohránjati -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v
tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
- ohránjenost -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
- ohranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
- ohranjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
- ohranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
- ohranjeváti -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
- ohranljívost -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226