Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hr (76-100) 
- hrbtenjáčen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na hrbtenjačo: hrbtenjačni živci / hrbtenjačna tekočina ♪
- hŕbtenski -a -o [tǝn] prid. (ȓ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati ♪
- hrbtíca -e ž (í) knjiž. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: čoln je ležal s hrbtico navzgor / ladijska hrbtica; hrbtica čolna ♪
- hrbtíčast -a -o prid. (í) podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora ♪
- hrbtíček -čka m (ȋ) manjšalnica od hrbet: šibki otroški hrbtički so se krivili pod težkimi koši ♪
- hrbtína -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je hrbtino ♪
- hrbtíšče -a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so skuhali hrbtišče ♪
- hrbtník -a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe ♪
- hŕbtoma prisl. (ȓ) knjiž. s hrbtom v smeri gibanja; zadenjsko, zadenjski: hrbtoma se umikati ♪
- hrbtoplóvka -e ž (ọ̑) zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca ♪
- hrbtovína -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine ♪
- hrčánje -a s (ȃ) glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice ♪
- hrčáti -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo ♪
- hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo ◊ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta ♪
- hrčíca -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka ♪
- hrécati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala ♪
- hrematístika -e ž (í) ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo ♪
- hrèn hréna in hrêna m (ȅ ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata ♪
- hrénast in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip ♪
- hréniti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni ♪
- hrénov in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka ♪
- hrénovka tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é) tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom ♪
- hrépati -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu ♪
- hrepenênje -a s (é) glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja ♪
- hrepenênjski -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226