Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hr (417-441) 
- sinhrónost -i ž (ọ̑) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronost dogodkov / sinhronost v slikarstvu ♦ film. sinhronost med sliko in zvokom v filmu ♪
- sinhrónski -a -o prid. (ọ̑) elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor ♪
- sinhrotrón -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov ♪
- srbohrváščina -e ž (ȃ) srbskohrvatski jezik: prevajati iz srbohrvaščine / popoldne imajo srbohrvaščino pouk tega jezika ♪
- srbohrváški -a -o prid. (ȃ) srbskohrvatski: srbohrvaški jezik ♪
- srbohrvatíst -a m (ȋ) strokovnjak za srbohrvatistiko: priznan srbohrvatist ♪
- srbohrvatístika -e ž (í) veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko ♪
- srbohrvatízem -zma m (ȋ) lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku: v prevodu je ostalo precej srbohrvatizmov ♪
- srbohrvátski -a -o prid. (ȃ) srbskohrvatski: srbohrvatski jezik ♪
- sŕbskohrváški -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik ♪
- sŕbskohrvátski -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik ♪
- thriller gl. triler grozljivka ♪
- víhra -e ž (ȋ) 1. vihar: vihra se je počasi umirila; kot vihra je planila v sobo; novica se je kot vihra razširila po mestu / deževna, snežna vihra / v njegovem srcu je besnela vihra 2. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: čutiti posledice vojne vihre; vihra revolucije 3. ekspr. vihrav človek: kaj hoče ta vihra od mene; težko je vzgajati tako vihro ● ekspr. ob teh besedah je v razredu nastala vihra hrup, nemir; ekspr. članek je povzročil pravo vihro prepir, polemiko, razburjanje ♪
- vihráč -a m (á) ekspr. vihrav človek: fant je pravi vihrač ♪
- vihránje -a s (ȃ) glagolnik od vihrati: vihranje zastav ♪
- víhrast -a -o prid. (ȋ) redko vihrav: bila je pridna, samo vihrasta / vihrast značaj ♪
- vihráti -ám nedov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka: trakovi, zastave vihrajo / dirjajočemu konju vihra griva; lasje ji vihrajo v vetru; na klobuku mu vihra nojevo pero; hiti, da plašč vihra za njim // preh. delati, povzročati, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče giblje: veter vihra zastave / burja je vihrala krošnje dreves / ekspr. nobena sapa ni vihrala gladine valovila 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: vihrati proti kraju nesreče; vihrati po stanovanju; vihrati z dolgimi koraki / vihrati gor in dol po ulici / jezdeci vihrajo iz mesta; konji vihrajo dirjajo; različna ljudstva so vihrala čez naše pokrajine se preseljevala, delala pohode // hitro, silovito se premikati: oblaki vihrajo čez pokrajino 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v krošnjah dreves vihra veter / v pokrajini vihra požar / tod je vihrala huda bitka; vojna vihra že dve leti / v njem vihrajo čustva ● ekspr. vihrati z rokami neurejeno, silovito kriliti vihráje: vihraje mimo, je nekaj kričal vihrajóč -a -e: teče, vihrajoč s plaščem; vihrajoča zastava ♪
- vihràv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki dela hitre, silovite gibe: vihrav delavec ga je po nesreči sunil z držajem; pazi, kako delaš, ne bodi tako vihrav / ekspr. vihrave roke / vihravo vedenje // ekspr. vihrajoč: vihravi lasje; vihrave zastave 2. ki nepremišljeno, hitro reagira, se odloča: vihrav fant; vihrav, kot je, tega ne bo dosegel; vihravo dekle / ima vihrav značaj // ekspr. poln nepremišljenih, hitrih odločitev, ravnanj: vihrava mladost; vihravo življenje umetnikov / vihravo obdobje življenja / pošiljal ji je vihrava pisma //
ekspr. nepremišljen, neizdelan: vihravi napadi nogometnih igralcev / vihrave odločitve / vihrave poteze slikarja 3. ekspr. spremenljiv, nestalen: vihravo jesensko vreme vihrávo prisl.: vihravo hoditi; vihravo je nadaljevala z delom; vihravo veseli ljudje ♪
- vihrávec -vca m (ȃ) ekspr. vihrav človek: otroci so bili sami vihravci / še tak vihravec se z leti umiri ♪
- vihrávka -e ž (ȃ) ekspr. vihrava ženska: mlada vihravka ♪
- vihrávost -i ž (á) lastnost, značilnost vihravega človeka: zaradi vihravosti je poškodoval dosti predmetov / ekspr.: mladostna vihravost; vihravost značaja / ekspr. nestanovitnost in vihravost ♪
- víhrica -e ž (ȋ) viharček: vihrica se je polegla ● nar. v vihrici je pozabila zapreti vrata v naglici ♪
- víhrn -a -o prid. (ȋ) redko viharen: vihrno morje / vihrn sneg od viharja nanesen ● redko včasih je bil bolj vihrn vihrav ♪
- vihrovít -a -o prid. (ȋ) redko viharen: začel se je vihrovit april / vihrovito vreme ♪
- vodohrán -a m (ȃ) teh. zaprta betonska ali kovinska posoda za zbiranje, hranjenje vode: graditi vodohran / zemeljski vodohran v zemlji; stolpni vodohran na betonskem stebru, stebrih ♪
292 317 342 367 392 417 442 467 492 517