Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hr (326-350)


  1.      ohranítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali ♪
  2.      ohránjanje  -a s (á) glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti ♪
  3.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  4.      ohránjenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
  5.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
  6.      ohranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
  7.      ohranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
  8.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
  9.      ohranljívost  -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
  10.      óhridski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično področje ♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv ♪
  11.      ohripélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohripelega: njegova ohripelost postaja zaskrbljujoča ∙ ekspr. vpil je do ohripelosti zelo ♪
  12.      ohripéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska ♪
  13.      ohrníja  -e ž (ȋ) nižje pog. skopuštvo: kljub ohrniji ni obogatel ♪
  14.      ohromélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
  15.      ohrométi  -ím dov. (ẹ́ í) postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela ohromèl in ohromél -éla -o: ohromela noga ♪
  16.      ohromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
  17.      ohromíti  -ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije // zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu ohromljèn -êna -o: bolnik se je zbudil ves ohromljen ♪
  18.      óhrovt  -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
  19.      óhrovtov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha ♪
  20.      plinohrám  tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu ♪
  21.      podhránjen  -a -o prid. (ā) neustalj. nedohranjen: veliko otrok je podhranjenih / podhranjen in izčrpan je ♪
  22.      podhránjenost  -i ž (ā) neustalj. nedohranjenost: velika podhranjenost otrok ♪
  23.      pôhra  in póhra -e ž (ȏ; ọ̑) zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene ♪
  24.      pohrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali, zlasti goveda in prašiča: kupiti kilogram pohrbtine ♪
  25.      pohrčávati  -am nedov. (ȃ) redko posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA