Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hr (267-291)

267.      hrváški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvaško: hrvaška noša; hrvaško narodno gibanje ∙ šalj. že sedem hrvaških let te nisem videl zelo dolgo hrváško prisl.: govoriti (po) hrvaško ♪
268.      hrváškosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik ♪
269.      hrváštvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov ♪
270.      hrvàt  -áta m (ȁ á) pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: v gostilnah točijo hrvata, ki so ga pripeljali čez Gorjance / fižol bo obrodil, zlasti hrvat lepo kaže ♪
271.      hrvátar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvatsko: za praznike prihajajo hrvatarji domov 2. pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja ♪
272.      hrvátiti  -im nedov. (á ȃ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik ♪
273.      hrvatízem  -zma m (ȋ) lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov ♪
274.      hrvátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvatsko: hrvatski jezik; hrvatski narod; hrvatska narečja hrvátsko prisl.: govoriti (po) hrvatsko ♪
275.      hrvátskosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvatskosrbski jezik ♪
276.      hrvátstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov: sorodnosti med srbstvom in hrvatstvom / to je prizadelo njegovo hrvatstvo hrvatsko narodno zavest ♪
277.      hŕzanje  -a s (r̄) rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev ♪
278.      hŕzati  -am tudi hŕžem nedov. (r̄) oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo ♪
279.      hŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: spočiti konji so hrznili in stekli po cesti ♪
280.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
281.      hržíca  -e ž (í) nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae ♪
282.      ahromat  ipd. gl. akromat ipd. ♪
283.      anahronístičen  -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika; anahronistično gledanje na dobo; to delo je danes že anahronistično ♪
284.      anahronízem  -zma m (ȋ) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo ♪
285.      àsinhrón  -a -o prid. (ȁ-ọ̑) ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora ♪
286.      àsinhrónski  -a -o prid. (ȁ-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor ♪
287.      brezhrbteníčnost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi ♪
288.      čezhŕbten  -tna -o prid. (ȓ) ki se daje čez hrbet: čezhrbtni jermen ♪
289.      diahrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. diahroničen: diahrono obravnavanje problema ♪
290.      diahróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
291.      diahroníja  -e ž (ȋ) knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času, raznočasnost: diahronija pojavov ♦ lingv. diahronija in sinhronija ♪

   142 167 192 217 242 267 292 317 342 367