Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

hr (2.401-2.425)


  1.      péti se  pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ́ ȅ) knjiž. 1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni // premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata 2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi; pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu 3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica; nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko 4. redko napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele ● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati ♪
  2.      pétje  -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje / enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje ♪
  3.      pêtro  in pétro -a s (é; ẹ́) nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra ♪
  4.      petrográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na petrografe ali petrografijo: petrografski sestav hribov, skladov / petrografska karta ♪
  5.      petróvka  -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke ♪
  6.      péttisočák  -a m (ẹ̑-á) 1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov // pog. bankovec v vrednosti pet tisoč (starih) dinarjev: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki 2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak ♪
  7.      péza  -e ž (ẹ́) star. 1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena // težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo 2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza ♪
  8.      píča  -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča ♪
  9.      píčel  -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo ♪
  10.      pietéta  -e ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: čutiti, izkazovati pieteto do kulturnih spomenikov; iz pietete ju ni imenoval / z veliko pieteto hraniti kaj ♪
  11.      píhati  -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal // s pihanjem a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna pihajóč -a -e: močno pihajoč veter píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši ♪
  12.      pijávka  -e ž (ȃ) 1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke ◊ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka ♪
  13.      pikapolónica  -e ž (ọ̑) hrošč s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih: otrok si je na dlani ogledoval pikapolonico ♪
  14.      píknik 1 -a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik ♪
  15.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  16.      pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec ♪
  17.      pingvín  -a m (ȋ) velika vodna ptica, po hrbtu in glavi črna, po trebuhu bela, ki živi zlasti na Antarktiki: v živalskem vrtu so si ogledali pingvine ♦ zool. kolonija pingvinov ♪
  18.      pínka  -e ž (ȋ) nar. štruca (kruha): mamice v črni [obleki], s košem pink na hrbtu (L. Fatur) ♪
  19.      piramída  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida 2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu ● ekspr. dežela piramid Egipt ◊ agr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode ♪
  20.      piré  -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire ♪
  21.      pískati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
  22.      písker  -kra m (í) 1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca ∙ ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star. biti ostrižen na pisker na balin; zelo na kratko 2. nizko glava: če ne boš tiho, ti bom razbil pisker ♪
  23.      piškúr  -ja m (ú) vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje ♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur ♪
  24.      pitálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike ♪
  25.      pítati  -am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi ◊ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan ♪

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA