Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
hotnost (27)
- hôtnost -i ž (ó) knjiž. pohotnost, pohota: njegova hotnost jo je žalila ♪
- blagohôtnost -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta ♪
- bohôtnost -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo ♪
- dobrohôtnost -i ž (ó) lastnost dobrohotnega človeka: prikupil se ji je s svojo dobrohotnostjo ♪
- grehôtnost -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti ♪
- nèhôtnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov ♪
- pohôtnost -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti ♪
- samohôtnost -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost ♪
- strahôtnost -i ž (ó) ekspr. značilnost strahotnega: opisovati strahotnost nesreče / zavedati se strahotnosti posledic / odkrivati strahotnost življenja ♪
- suhôtnost -i ž (ó) značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov ♪
- tihôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost tihotnega: tihotnost sobe / popolna tihotnost ♪
- zlohôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost zlohotnega: vzbuditi v kom zlohotnost; zlohotnost kritikov / zlohotnost ocene ♪
- benevolénca -e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco ♪
- blagovóljnost -i ž (ọ́) zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost ♪
- bohòt -ôta m (ȍ ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov ♪
- bohôta -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
- díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ) 1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala ∙ evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev // preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo // izdihavati: ne dihaj vame 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo 3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v
dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča // uspevati, shajati: morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati 4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost 5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto diháje: bolnik leži težko dihaje dihajóč -a -e: naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik ♪
- dobrótnost -i ž (ọ̑) knjiž. dobrotljivost, dobrohotnost: spoštujejo ga zaradi njegove dobrotnosti; verjeti v dobrotnost; gledal ga je z izrazom očetovske dobrotnosti ♪
- hotljívost -i ž (í) knjiž. pohotnost, pohota: gledal jo je s hotljivostjo ♪
- jédek -dka -o prid., jédkejši (ẹ́) 1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina ♦ kem. jedke kemikalije 2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature 3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina jédko prisl.: jedko delovati na kožo; jedko se nasmehniti ♪
- ljudomílost -i ž (ȋ) star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo ♪
- nèdobrohôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba ♪
- nèdostópen tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
- nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
- polténost -i [u̯t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek ♪
1 26