Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

holocen (6)

1.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
2.      holocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
3.      aluviálen  -lna -o prid. (ȃ) geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast ♪
4.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe ♪
5.      móa  -e ž (ọ̑) pal. v holocenu izumrla velika, noju podobna ptica: najti kosti in jajčne lupine moe ♪
6.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪