Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (968-992)


  1.      zalkoholizírati  -am dov. (ȋ) dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot zalkoholizíran -a -o opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran ♪
  2.      zamahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval 3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu zamahujóč -a -e: dajati takt, zamahujoč z roko ♪
  3.      zamahovíti se  -ím se dov., zamahóvil se (ȋ í) zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile ♪
  4.      zapahováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna // s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo zapahováti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahovala se je v sobo, da bi imela mir ● star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli ♪
  5.      zasmehoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce ♪
  6.      zasmehoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem ♪
  7.      zasmehoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka ♪
  8.      zasmehovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti; zasmehovanje pretirane pobožnosti; zasmehovanje in zmerjanje ♪
  9.      zasmehováti  -újem nedov. (á ȗ) navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehovati koga zaradi njegove strahopetnosti; zasmehovati razvade in napake ljudi / v drami, pesmi zasmehovati koga zasmehujóč -a -e: zasmehujoč glas; zasmehujoči verzi zasmehován -a -o: zasmehovani politiki; biti preganjan in zasmehovan ♪
  10.      zastrahováti  -újem nedov. (á ȗ) strahovati: zastrahovati ljudi zastrahujóč -a -e: zastrahujoč učitelj; prisl.: zastrahujoče ravnati zastrahován -a -o: zastrahovano prebivalstvo ♪
  11.      zavihováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihovati liste / zaradi mraza so si zavihovali ovratnike usmerjali, obračali jih navzgor // dajati, polagati del ob robu na del pred njim: zavihovati rokave ♪
  12.      zbohôtiti se  -im se in zbohotíti se -ím se dov., zbohôtil se in zbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: pod grmovjem se je zbohotil teloh ∙ knjiž. zbohotila se je v lepo dekle postala je lepo dekle ♪
  13.      zdihovánje  -a s (ȃ) vzdihovanje: poslušati zdihovanje; ihtenje in zdihovanje / zdihovanje za nekdanjimi časi ♪
  14.      zdihováti  -újem dov. (á ȗ) vzdihovati: prijemal se je za glavo in zdihoval; zdihovati od mraza; vso noč zdihuje; globoko, žalostno zdihovati; zdihovati in jokati / zdihovati po dekletu želeti si ga; hrepeneti po njem; zdihovati za nekdanjimi časi / zdihovati k bogu / zdihoval je, da je predrago tožil, tarnal zdihováje: zdihovaje je hodil po hiši zdihujóč -a -e: zdihujoč je dvignil breme; zdihujoče srce ♪
  15.      zlohôten  -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi zlo, slabo: zlohotni nasprotniki, ocenjevalci / zlohotno natolcevanje, podtikanje / redko zlohoten vpliv slab ♪
  16.      zlohôtnež  -a m (ȏ) ekspr. zlohoten človek: skriti pismo pred zlohotneži ♪
  17.      zlohôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost zlohotnega: vzbuditi v kom zlohotnost; zlohotnost kritikov / zlohotnost ocene ♪
  18.      zvŕhoma  prisl. (ȓ) star. zvrhano: zvrhoma nasuti; zvrhoma polna košara / zvrhoma naliti kozarce ♪
  19.      zvrhovátiti  -im dov. (á ȃ) star. zložiti, nakopičiti: zvrhovatiti suhe veje; zvrhovatiti kamenje na kup ♪
  20.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
  21.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
  22.      abbé  -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský ♪
  23.      áblativ  -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje ♪
  24.      absentízem  -zma m (ȋ) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma ♪
  25.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪

   843 868 893 918 943 968 993 1.018 1.043 1.068  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA