Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (9.676-9.700)


  1.      zanímati  -am nedov. (ȋ) 1. vzbujati pri kom hotenje, željo a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel? Zanimalo ga je, kje je oče vprašal je b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanima ga glasba, šah; študiral bo matematiko, ker ga zelo zanima / ta pojav, problem strokovnjake že dolgo zanima / otroka zelo zanimajo pravljice rad jih bere, posluša; zanimajo ga živali / samotar je, drugi ljudje ga ne zanimajo ne vzbujajo v njem želje imeti stike z njimi; ekspr. ženske ga ne zanimajo preveč ne vzbujajo v njem potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi c) dobiti, imeti kaj: zanima ga ta hiša, parcela / sporoči, če te ta služba še zanima / nobene druge ne mara, samo tisto dekle ga zanima 2. ekspr., navadno z nikalnico izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: tvoji razlogi me ne zanimajo; to me nič, niti malo ne zanima; ne zanima me, kaj govorijo ljudje 3. publ. tikati se česa, zadevati kaj: gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce; ti problemi zanimajo nas vse; državnika sta se pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi zanímati se 1. imeti, kazati hotenje, željo a) vedeti, izvedeti kaj: zanimati se za vesti s fronte; zanimati se za vzroke nesreče / včeraj se je nekdo zanimal zate je povpraševal po tebi b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanimati se za filozofijo, šport; za politiko se ne zanima / že od malega se zanima za avtomobile / ti starši se premalo zanimajo za otroka premalo skrbijo zanj; ne zanima se za sosede ne želi imeti stikov z njimi c) dobiti, imeti kaj: več prosilcev se zanima za to službo, stanovanje / kupci se zelo zanimajo za te izdelke povprašujejo po njih / zanimati se za nakup zemljišča 2. publ. prizadevati si, zavzemati se: zanimati se za gradnjo nove ceste, železniške proge zanimajóč -a -e: poslušal jih je, zanimajoč se za podrobnosti o dogodku ♪
  2.      zanimív  -a -o prid., zanimívejši (ȋ í) 1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva 2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva zanimívo 1. prislov od zanimiv: zanimivo pisati, pripovedovati; zanimivo urejen park / v povedni rabi bilo je zanimivo 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: zanimivo, tudi on pravi tako; sam.: izvedeti kaj zanimivega ♪
  3.      zánka  -e ž (ȃ) 1. navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku: narediti zanko; natakniti, zadrgniti, zategniti zanko okrog ročaja; spustiti zanko okoli debla; usnjena zanka; zanka iz vrvi, žice; okrasni vozel z dvema zankama // temu podobna priprava za lovljenje živali: nastavljati zanke; ujeti srno, zajca z zanko / lov na zanko, z zanko / knjiž., redko metna zanka laso // kar je temu podobno sploh: zanka na ovratniku suknjiča; ranjeno roko je nosil v zanki; mreža z gostimi zankami / pot je bila speljana v obliki zanke 2. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino; petlja: delati zanke; snemati zanke pri pletenju 3. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno ujame, dobi in mu ne more več uiti, se mu izmakniti: nasprotniku je nastavil zanko; izmuzniti se iz zanke; ujeti koga v zanko; zanke in pasti velemestnega življenja ● ekspr. z begom se je rešil iz zanke usmrtitve z obešenjem; ekspr. zadrgniti komu zanko (okrog vratu) spraviti ga v brezizhoden položaj; ekspr. padel je policiji v zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. ujeti koga v zanko prevarati, ukaniti ga; ekspr. ujel se je v lastno zanko nesreča, ki jo je pripravljal drugim, je zadela njega samega ◊ alp. stopna zanka ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju; elektr. zanka niz ukazov, ki se ponavljajo, dokler ni dosežen določen pogoj; histerezna zanka sklenjena krivulja, ki ponazarja zvezo med gostoto magnetnega pretoka in jakostjo magnetnega polja pri feromagnetnih snoveh; obrt. pobirati zanke na nogavicah popravljati sparane petlje; šol. zanka element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj; šport. zanka element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi polni obrat, ne da bi spremenil smer gibanja ♪
  4.      zaobíti  -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í) hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon ♪
  5.      zaóbliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje zaóbliti se ekspr. postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil zaóbljen -a -o 1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob 2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada ♪
  6.      zaobrníti  in zaobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl / zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo / pri delu se zna hitro zaobrniti ● ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče zaobŕnjen -a -o: zaobrnjen pas; navzgor zaobrnjene obrvi ♪
  7.      zaogrníti  in zaogŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž. pokriti, zaviti: zaogrniti koga s kožuhom; skrbno se zaogrniti ♪
  8.      zaokrožíti  in zaokróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom ● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli zaokrožíti se in zaokróžiti se 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo ● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število ♪
  9.      zaostríti  -ím dov., zaóstril (ȋ í) 1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico 2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas 3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme 4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil 5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini zaostríti se 1. ekspr. postati ožji, bolj koničast: brada se mu je zaostrila / zaradi bolezni se mu je obraz zaostril 2. ekspr. postati strožji: z leti so se mu poteze zaostrile 3. knjiž. postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu je zaostril 4. ekspr. postati hujši, večji: gospodarska kriza se je zaostrila; nesoglasja so se zaostrila; spor se je zaostril 5. ekspr. postati bolj napet, težaven: mednarodni položaj se je zaostril zaostrèn -êna -o: zaostreni odnosi med narodi; zaostrene razmere v deželi ♪
  10.      zapàd 1 -áda m (ȁ á) zahod: usmeriti se proti zapadu / od zapada je zapihal veter; na zapadu se je pooblačilo / publ. življenje na zapadu države ♪
  11.      zapádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti 4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo ● zastar. sonce zapada zahaja zapadajóč -a -e: veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce ♪
  12.      zapáden  -dna -o prid. (ȃ) zahoden: zapadni del dežele / zapadna smer / zapadni veter / zapadni pesniki / zapadna usmerjenost zahodnjaška / zapadna Evropa zapádno prisl.: zapadno od mesta ♪
  13.      zapádnik  -a m (ȃ) zahodnik: zapihal je zapadnik / zastar. zapadnik ne more razumeti mišljenja vzhodnjakov zahodnjak ♪
  14.      zapadnják  -a m (á) zahodnjak: navade zapadnjakov ◊ zgod. zapadnjak v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš zapadnjaštva ♪
  15.      zapadnjáški  -a -o prid. (á) zahodnjaški: zapadnjaška miselnost / zapadnjaška civilizacija zahodna ♪
  16.      zapadnjáštvo  -a s (ȃ) zahodnjaštvo: očitati komu zapadnjaštvo ◊ zgod. zapadnjaštvo v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za razvoj Rusije po zahodnoevropskem vzoru ♪
  17.      zapádnoevrópski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) zahodnoevropski: zapadnoevropski narodi / zapadnoevropska umetnost ♪
  18.      zapàh  -áha m (ȁ á) priprava za zapiranje vrat, oken od znotraj s premikajočim se delom, ki se navadno v vodoravni smeri potisne v kaj: montirati zapah; zapirati vrata z zapahom; lesen, železen zapah; zapah na naoknicah / odmakniti, odriniti zapah / okna se zapirajo na zapah ● ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; ekspr. biti, sedeti za zapahi biti zaprt; ekspr. zavarovati se pred čim s sedmerimi zapahi zelo ♪
  19.      zapahníti  in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata // s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo // star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili 2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj 3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je ● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala zapáhnjen -a -o: tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata ∙ publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem ♪
  20.      zaparkírati  -am dov. (ȋ) 1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil 2. z napačnim parkiranjem narediti nepreho dno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik ♪
  21.      zapásti  -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā) 1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega // v večjih količinah padajoč a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor 2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti // izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake 4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja 5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla 6. star. postati last koga; pripasti: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi ● star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena zapádel -dla -o: plačati zapadle obroke; zapadla menica; zapadle obveznosti zapáden -a -o: zapaden sneg / v povedno-prislovni rabi vse naokrog je bilo zapadeno ♪
  22.      zapazíti  in zapáziti -im dov. (ȋ á ȃ) opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov zapazívši zastar.: zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo zapážen -a -o: bil je takoj zapažen ♪
  23.      zapážanje  -a s (á) opažanje: zapisovati svoja zapažanja / psihološka, sociološka zapažanja / natančno zapažanje kakega pojava ♪
  24.      zapéček  -čka m (ẹ̑) 1. nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje, sedenje: otroci so se igrali v zapečku; legel je v topel zapeček // sedež, vdelan v kmečko peč ob steni: sesti na zapeček; peč z dvema zapečkoma 2. ekspr. varen dom: želja po toplem zapečku / kdor hoče kaj zgodovinsko pomembnega narediti, ne sme obsedeti, ostati na zapečku doma ● ekspr. premlad je še, da bi šel, se umaknil na zapeček prepustil gospodarstvo mladim; se umaknil iz javnega delovanja; ekspr. vso vojno je prebil doma v zapečku na varnem ♪
  25.      zapéčnik  -a m (ẹ̑) redko zapečkar: ni hotel biti lenuh in zapečnik ♪

   9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA