Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (951-975)



  1.      zahodíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju: zahodišče in vzhodišče
  2.      zahodíti  -dim dov. ( ọ́) 1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla // s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge 2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte 3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili 4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan ● star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel zajen -a -o 1. deležnik od zahoditi: zahojena trava 2. žarg. potrt, pobit: zahojen človek // zgrešen, zavožen: zahojeno življenje
  3.      zadnik  -a m (ọ̑) 1. zahodni veter: piha močen zahodnik 2. zastar. zahodnjak: ta človek je tipičen zahodnik
  4.      zadniški  -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna
  5.      zahodnják  -a m (á) 1. prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja: zahodnjak težko razume mišljenje Kitajcev 2. publ. kdor je naklonjen idejam, miselnosti, ki se pripisuje tem deželam: ta politik je navdušen zahodnjak
  6.      zahodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zahodnjake: zahodnjaška moda / zahodnjaško mišljenje
  7.      zahodnjáštvo  -a s () način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake: očitati komu zahodnjaštvo
  8.      zadno...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na zahoden: zahodnoevropski, zahodnoindijski, zahodnoslovenski
  9.      zadnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost ♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika
  10.      zadnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada vlada Zvezne republike Nemčije
  11.      zadnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja
  12.      zahohnjáti  -ám dov.) nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati: v odgovor je nekaj zahohnjal
  13.      zahohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) glasno, z nizkim glasom se zasmejati: pri teh besedah se je zahohotal; porogljivo se zahohotati / ho, ho, ho, dobro si jim povedal, se je zahohotal
  14.      zahomotáti  -ám dov.) ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli zahomotáti se zaplesti se, zamotati se: zahomotal se je v mrežo / zahomotal se je v pogovor zahomotán -a -o: v volneno ruto zahomotana ženska
  15.      zahomotávati  -am nedov. () ekspr. zavijati, ovijati: zahomotavati koga v odejo zahomotávati se zapletati se, zamotavati se: zahomotavati se v mrežo
  16.      zahotéti se  -čem se dov., zati se zahotíte se; zatel se zahotéla se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje: a) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati; elipt. zahotelo se mu je ven b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov 2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja ● star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel
  17.      zakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. zelo glasno se zasmejati: zakrohotati se šali; zakrohotati se na ves glas, na vse grlo; prešerno se zakrohotati / haha, se zakrohota; iz tega ne bo nič, se zakrohota
  18.      zalkoholizírati  -am dov. () dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot zalkoholizíran -a -o opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran
  19.      zamahováti  -újem nedov.) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval 3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu zamahujóč -a -e: dajati takt, zamahujoč z roko
  20.      zamahovíti se  -ím se dov., zamavil se ( í) zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile
  21.      zapahováti  -újem nedov.) dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna // s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo zapahováti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahovala se je v sobo, da bi imela mir ● star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli
  22.      zasmehoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce
  23.      zasmehoválen  -lna -o prid. () ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem
  24.      zasmehoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka
  25.      zasmehovánje  -a s () glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti; zasmehovanje pretirane pobožnosti; zasmehovanje in zmerjanje

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA