Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (843-867)



  1.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo
  2.      suhorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima suhe roke ali suho roko: suhoroka ženska
  3.      host  tudi sust -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih
  4.      suta  -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd
  5.      suten  -tna -o prid. (ó) nekoliko suh: nerodovitna suhotna zemlja / biti suhoten v obraz / ekspr. suhoten opis brez čustvene prizadetosti sutno prisl.: suhotno odgovoriti, se zasmejati
  6.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina
  7.      sutnost  -i ž (ó) značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov
  8.      suhozémec  -mca m (ẹ̑) knjiž. kdor živi na kopnem: suhozemci in mornarji
  9.      suhozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemni in pomorski promet / suhozemna vojska
  10.      suhozémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemske živali / pomorski, suhozemski in zračni promet / suhozemska vojska
  11.      šáhovec  -vca m () zastar. šahist: slab šahovec
  12.      šavnica  -e ž (ọ̑) 1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice ♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici 2. publ. področje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici
  13.      šáhovski  -a -o prid. () nanašajoč se na šah: šahovski prvak / šahovska teorija / šahovski turnir; šahovska partija; šahovska ura ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za potezešah. (šahovski) problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; šahovska figura; šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo šáhovsko prisl.: šahovsko razvite države
  14.      šmorka  tudi šmorka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke
  15.      špevka  -e ž (ọ̄) ocvirkova potica: speči špehovko za pustni torek
  16.      tahográf  -a m () teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi
  17.      tahométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto
  18.      Tmasov  -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
  19.      tiča  -e ž (ó) knjiž., redko tišina: nastala je tihoča
  20.      tiholástvo  -a s () knjiž., redko neodkritost, potuhnjenost: bali so se njegovega tiholastva
  21.      tiholázec  -zca m () knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca 2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec
  22.      tiholázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret
  23.      tiholáziti  -im nedov.) knjiž., ekspr. 1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil 2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti
  24.      tiholázka  -e ž () knjiž., redko neodkrita, potuhnjena ženska: kako naj zaupamo taki tiholazki
  25.      tiholáznik  -a m () knjiž., redko neodkrit, potuhnjen človek: zmeraj je bil tiholaznik

   718 743 768 793 818 843 868 893 918 943  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA