Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (743-767)


  1.      razpahováti  -újem nedov. (á ȗ) sunkovito odpirati, zlasti vrata: razpahovati vrata ♪
  2.      razpihoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor razpihuje: razpihovalec ognja / razpihovalci upora ♪
  3.      razpihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razpihovati: razpihovanje ognja / razpihovanje sovraštva ♪
  4.      razpihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: razpihovati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: razpihovati sovraštvo 2. s pihanjem povzročati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihoval seme ♪
  5.      samohódec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci ♪
  6.      samohóden  in samohôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon: samohodni žerjav; samohodna razpršilna naprava za škropljenje trte ♦ voj. samohodni top ♪
  7.      samohódka  -e ž (ọ̑) voj. top, havbica, ki se premika na lastni pogon: napadati s tanki in samohodkami / protitankovska samohodka ♪
  8.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično ♪
  9.      samohôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost ♪
  10.      schópenhauerski  -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta ♪
  11.      séveroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑-ȍ ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu ♪
  12.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije ♪
  13.      séverovzhóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severovzhod: severovzhodno pobočje Pohorja séverovzhódno prisl.: ravnina se razprostira severovzhodno od Save ♪
  14.      severovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik ♪
  15.      séverozahòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države ♪
  16.      séverozahóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben séverozahódno prisl.: severozahodno od glavnega mesta ♪
  17.      severozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik ♪
  18.      shòd  shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
  19.      shoddy  gl. šodi ♪
  20.      shóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor ♪
  21.      shodíšče  -a s (í) zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi ♪
  22.      shodíti  shódim dov. (ȋ ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi ♪
  23.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica ♪
  24.      sholár  -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar ♪
  25.      sholárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sholarje: sholarsko življenje / sholarska čepica ♪

   618 643 668 693 718 743 768 793 818 843  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA