Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (6.601-6.625)


  1.      prerájanje  -a s (á) glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti ♪
  2.      prerásti  -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred ● publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel ♪
  3.      prerazdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prerazdeliti: prerazdelitev dohodkov; prerazdelitev sredstev v korist izobraževanja / ekspr. prerazdelitev pravic in oblasti med ženskami in moškimi ♪
  4.      prerazdelíti  -ím dov., prerazdélil (ȋ í) na novo razdeliti: prerazdeliti denar, dohodek, prispevke ♪
  5.      prerazporedítev  -tve ž (ȋ) publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo ♪
  6.      preríniti  -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo preríniti se 1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave ∙ ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo ♪
  7.      prerísati  -ríšem dov. (ȋ) narisati sliko slike: prerisati karto, skico // z risanjem prenesti na papir, tablo: portal je hotel takoj prerisati // prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenec je risbo prerisal prerísan -a -o: prerisan zemljevid ∙ ekspr. pobočje je prerisano s sledovi smuči na njem so vidni sledovi smuči ♪
  8.      prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪
  9.      prêrok  -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
  10.      prerokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja ♪
  11.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  12.      prerómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku ♪
  13.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  14.      presédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše ♪
  15.      preséka  -e ž (ẹ̑) 1. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu: preseka se je že zarasla; na preseki je zagledal srno; rob preseke / voziti po preseki 2. redko prehod: pot drži skozi preseko med hribi; preseka med visokim skalovjem / steza zavije skozi preseko v ograji ♪
  16.      presékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo 2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico 3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv 4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo // biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje 5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino ● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop ◊ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik presékati se ekspr. s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste presékan -a -o: govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati ♪
  17.      preseljevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od preseljevati: okupatorjevi načrti za množično preseljevanje prebivalstva / ob preseljevanju sem knjigo izgubil; ekspr.: naveličal se je potepanj in večnega preseljevanja ter šel v pokoj; dnevno preseljevanje iz vasi v mesto / nadzorovati preseljevanje divjih živali / preseljevanje narodov gibanje barbarskih plemen, ljudstev v Evropi od konca 4. stoletja do začetka 7. stoletja proti zahodu, jugu Evrope ∙ publ. junija se začne pravo preseljevanje narodov se začnejo množična turistična potovanja 2. v zvezi preseljevanje duš, zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško: verovati v preseljevanje duš ♪
  18.      preseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji preseljeváti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli / živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane ♪
  19.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan ◊ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu ♪
  20.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  21.      preséžek  -žka m (ẹ̑) količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov / iskati zaposlitev za presežek delovne sile ◊ ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni ♪
  22.      presíh  -a m (ȋ) glagolnik od presahniti: nenaden presih vode ● nar. iz presihov in požiralnikov zaudarja smrad iz plitvih vdolbin, v katerih voda polagoma presiha ◊ rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja ♪
  23.      presijáti  -síjem dov., presijál (á ȋ) narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije ● redko sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno presiján -a -o: s sončnimi žarki presijana voda ♪
  24.      preskákati  in preskakáti -skáčem, stil. preskákati -am dov., preskáčite, tudi preskákaj, tudi preskakájte (á á á; á) s skakanjem prehoditi: z lahkoto je preskakal to razdaljo preskákati se in preskakáti se, stil. preskákati se s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: živali je spustil iz hleva, da bi se preskakale ♪
  25.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA