Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ho (651-675)
- prihódnji -a -e prid. (ọ̑) 1. ki bo v prihodnosti: razpravljali so o prihodnjem razvoju občine; zazidalni načrt podrobno določa prihodnjo ureditev / knjiž. to je moj prihodnji zet bodoči 2. ki bo glede na čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: prihodnji sestanek bo čez nekaj dni; obiskali jih bomo prihodnjo nedeljo; prihodnje leto bodo začeli zidati novo šolo / že prihodnji dan je šel v šolo naslednji ● zastar. med njima se je vnel prihodnji prepir ta, tale ◊ lingv. prihodnji čas čas za izražanje prihodnjega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; prisl.: tako bo tudi v prihodnje ♪
- prihódnjič prisl. (ọ̑) ob naslednji priložnosti: prihodnjič bom sama prinesla darilo; ko bo prihodnjič spet prišel, ga bomo lepo sprejeli / do prihodnjič preglejte novo gradivo do prihodnjega sestanka, do prihodnje šolske ure / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta dalje prihodnjič ∙ kaznuj ga, da bo vedel za prihodnjič za drugič ♪
- prihódnjik -a m (ọ̑) nav. mn., knjiž., redko zanamec: z iskanjem virov energije se bodo verjetno ukvarjali tudi prihodnjiki ◊ lingv. glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja ♪
- prihódnjikrat prisl. (ọ̑) redko prihodnjič: o tem se bova pomenila prihodnjikrat ♪
- prihódnost -i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost ● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi
prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
- prikrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. krohotaje se priti: prikrohotal se je skozi vrata ♪
- prisluhováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko prisluškovati: čez nekaj korakov se je ustavil in prisluhoval; prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje / prisluhovati šumenju gozda ♪
- pritihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo pritihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist pritihotápljen -a -o: pritihotapljena mamila ♪
- prótialkohólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti alkoholizmu: protialkoholno gibanje ♪
- prótiduhóvniški -a -o prid. (ọ̑-ọ́) ki je proti duhovnikom: protiduhovniški krogi ♪
- prótiduhóvski -a -o prid. (ọ̑-ọ́) star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo ♪
- prótipehôten -tna -o prid. (ọ̑-ó) voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira ♪
- proudhonízem -zma [prudo-] m (ȋ) soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu ♪
- prózahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost ♪
- psiho... ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija ♪
- psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje ♪
- psíhoanalítik -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi ♪
- psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo ♪
- psíhodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija ♪
- psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije ♪
- psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
- psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela ♪
- psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti ♪
526 551 576 601 626 651 676 701 726 751