Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (6.418-6.442)


  1.      predŕsati  -am dov. (ȓ) 1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil 2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce 3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave ♪
  2.      predrvéti  -im dov. (ẹ́ í) drveč priti z enega konca česa na drugega: z avtomobilom je predrvel mesto / ekspr. popotnik je predrvel veliko krajev hitro prehodil ♪
  3.      predsédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol ♦ jur. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika v zahodnih državah republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko ♪
  4.      prèdsezóna  -e ž (ȅ-ọ̑) čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona ♪
  5.      prèdslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba ♪
  6.      prèdslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba ♪
  7.      prèdslútnja  -e ž (ȅ-ū) knjiž. motna misel, slutnja: navdajale so ga hude predslutnje / trpela je v predslutnjah / predslutnja srečnejše prihodnosti ♪
  8.      predsôbje  -a s (ȏ) knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače ♪
  9.      predstáven  -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na predstava 2: spoznal je njihov miselni in predstavni svet; prehod iz zaznavnega v predstavni svet / meje človeške predstavne zmožnosti; otrokovo predstavno obzorje ● star. kraj ni bil navzven nič kaj predstaven pomemben, ugleden ◊ ped. predstavno mišljenje nižja razvojna stopnja mišljenja, pri kateri otrok misli z (vidnimi ali slušnimi) predstavami predstávno prisl.: preteklost predstavno in miselno pritegniti v sedanjost; beseda je predstavno premaknjena v drugačno okolje ♪
  10.      predstávljati  -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
  11.      predstávnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od predstavnik: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda / ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska ● publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka ♪
  12.      prèdvája  -e ž (ȅ-á) publ. predhodna vaja: predvaja v risanju za pridobivanje ročne spretnosti ♪
  13.      prèdvžíg  -a m (ȅ-ȋ) avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig ♪
  14.      predzídek  -dka m (ȋ) majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil ♪
  15.      prèdznánstven  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja ♪
  16.      pregánjanka  -e ž (ȃ) ženska oblika od preganjanec: preganjanka je s strahom pogledala, če ji preganjalci še sledijo ♪
  17.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  18.      pregàz  -áza m (ȁ á) knjiž. 1. plitvina, brod: poiskali so pregaz in prebredli reko 2. prehod: pregaz med hišami ♪
  19.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  20.      preglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel ♪
  21.      pregledoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pregledovanje: začel se je pregledovalni obhod po sobah / pregledovalna komisija ♪
  22.      preglušíti  -ím dov., preglúšil (ȋ í) zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca // ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje preglušèn -êna -o: šepet je bil hitro preglušen ♪
  23.      pregòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč ♪
  24.      pregovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati ♪
  25.      pregráda  -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme ◊ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪

   6.293 6.318 6.343 6.368 6.393 6.418 6.443 6.468 6.493 6.518  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA