Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (5.976-6.000)


  1.      poplemenítenje  -a s (ȋ) glagolnik od poplemenititi: poplemenitenje človeka / duhovno poplemenitenje / poplemenitenje zaslužnih državljanov ♪
  2.      poplesávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih poplesavajóč -a -e: poplesavajoča hoja ♪
  3.      poplitvíti  -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ȋ í; í ȋ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero ♪
  4.      popoldánčar  -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji ♪
  5.      popoldánec  -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci ♪
  6.      popóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne ♪
  7.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  8.      popôprati  -am dov. (ȏ) potresti s poprom: popoprati slanino; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je popopral s številnimi dovtipi // dodati jedi poper: popoprati juho popôpran -a -o: zelo popoprana jed; popoprane šale; popoprano govorjenje ∙ ekspr. popoprane cene zelo visoke ♪
  9.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
  10.      pôpovstvo  tudi popóvstvo -a s (ó; ọ̄) slabš. duhovniki: vpliv popovstva // duhovniški nazori, duhovniška miselnost ♪
  11.      poprášati  tudi poprašáti -am dov., tudi poprášala (á á á) raba peša povprašati: če jo hočeš najti, poprašaj po njihovi hiši / poprašal je po znancih / poprašal jo je, če ji je slabo vprašal ♪
  12.      poprašíti  -ím dov., poprášil (ȋ í) posuti s prahom, praškom: poprašiti rano; poprašiti rastlino s sredstvom proti ušem / meso poprašimo z moko pomokamo ♪
  13.      pôprati  -am nedov. (ȏ) dodajati jedi poper: poprati juho / poprati kumarice potresati s poprom / dov. meso potresemo s čebulo in popramo popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je rad popral z dovtipi pôpran -a -o: zelo poprane jedi ♪
  14.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  15.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪
  16.      popravosláviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj pravoslavno: hoteli so jih popravoslaviti; nekateri so se popravoslavili ♪
  17.      popréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. povprečen: poprečna dnevna temperatura / poprečni osebni dohodki / poprečen človek, izobraženec 2. prečen, počezen: poprečno bruno na mostu ♪
  18.      popredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka popredméten -a -o: popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo ♪
  19.      popredmetováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: popredmetovati svoje misli, občutke 2. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetovati medčloveške odnose ♪
  20.      poprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) star. 1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe 2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava ♪
  21.      poprék  prisl. (ẹ̑) redko 1. počez, povprek: a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprek ∙ ekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso 2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do petnajst metrov ♪
  22.      popŕh  -a m (ȓ) 1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami 2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom 3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom ♪
  23.      popŕhati  -am dov. (r̄) z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale ♪
  24.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala ♪
  25.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪

   5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA