Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (593-617)



  1.      podvihováti  -újem nedov.) večkrat podvihati: ves čas je podvihoval ustnice
  2.      pod  -óda m ( ọ́) 1. potovanje večje skupine vojakov pod vodstvom s sovražnim namenom: udeležiti se pohoda; odpraviti se na pohod proti upornikom; Napoleonov pohod na Moskvo / križarski pohod; okupatorjev požigalni pohod / vojni pohod; pren., ekspr. zmagoviti pohod znanosti // voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo: organizirati pohod; pripraviti se na pohod; dolgi, težki pohodi; partizanski pohodi / iti na pohod; biti na pohodu // hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom: organizirati pohod pionirjev na Rog / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir / Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945ekspr. to je odkril na svojih pohodih po mestu sprehodih, sprehajanjihšport. orientacijski pohod 2. publ., v zvezi biti na pohodu napredovati, širiti se: slovenski jezik je bil takrat na pohodu / ta bolezen je spet na pohodu 3. zastar. obisk: odpravil se je na pohod k prijatelju
  3.      poden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pohod: pohodna disciplina / pohodna kolona / pohodna enota ◊ voj. pohodni bataljon v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto
  4.      pohodíti  -dim dov. ( ọ́) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami // s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili 2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos 3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik 4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico ● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil pojen -a -o: pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje
  5.      podnik  -a m (ọ̑) udeleženec pohoda: mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade // star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov
  6.      pojenec  -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev
  7.      popati  -am dov. () pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
  8.      popsati  -am in popsati -am dov. (; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
  9.      horski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon
  10.      pot  -i ž (ọ̑) star. pohota: pohot ga navdaja
  11.      pota  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil
  12.      poten  -tna -o prid., potnejši (ó ō) ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna // ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej
  13.      potnež  -a m () ekspr. pohoten človek: bil je pijanec in pohotnež; streči željam starega pohotneža
  14.      potnica  -e ž () ekspr. pohotna ženska: ne more se ločiti od tiste pohotnice
  15.      potnik  -a m () ekspr. pohoten človek: ni vedela, da je tak pohotnik
  16.      potnost  -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti
  17.      pólhov  -a -o [h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko
  18.      polhovína  -e [h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine
  19.      pólhovka  -e [h] ž (ọ́) kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke
  20.      pomahováti  -újem nedov.) 1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom // večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom 2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu
  21.      ponehováti  -újem nedov.) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
  22.      posmehovánje  -a s () glagolnik od posmehovati se: njegovo posmehovanje ga boli; v delu je zelo izrazito posmehovanje človeškim slabostim
  23.      posmehováti se  -újem se nedov.) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju
  24.      posprehodíti se  -dim se dov., posprejen ( ọ́) krajši čas se sprehajati: zvečer se je posprehodil po vrtu ● ekspr. z očmi se je posprehodil po njenem obrazu ogledal si ga je
  25.      potího  in po tího prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho potiho 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potiho je podpiral partizane // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo potiho

   468 493 518 543 568 593 618 643 668 693  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA