Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (5.826-5.850)


  1.      polážič  -a m (ȃ) nar. vzhodno kolednik: prišli so polažiči ♪
  2.      poldnévnik  -a [u̯d tudi ld] m (ẹ̑) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ♦ astr. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit ♪
  3.      poldrúgi  -a -o [u̯d] štev. (ȗ) izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu ♪
  4.      póleg  [tudi lǝg] prisl. (ọ̑) raba peša zraven: na mizo položi kruh in poleg nož; po poti hodi otrok, pes teče poleg / dela v sobi poleg / seka drva, poleg pa žvižga / pri aretacijah je bil tudi on poleg / daj otroku mleka in kaj poleg / kot ukaz psu poleg bodi ob vodnikovi levi nogi ♪
  5.      polentár  -ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem ♪
  6.      polésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. odlesti: oblekel se je in polezel iz sobe / odtod je polezel na najvišje vrhove šel ♪
  7.      polétje  -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let ♪
  8.      pólh  -a [u̯h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe ♪
  9.      poliéster  -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
  10.      políkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
  11.      poliklínika  -e ž (í) zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike ♪
  12.      políptih  tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
  13.      políti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom ♦ gastr. pečene ribe politi z marinado // nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije 2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati ● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale polít -a -o: z vodo polita tla ∙ stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno ♪
  14.      polítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa ● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko ◊ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi polítično prisl.: politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv ♪
  15.      polítika  -e ž (í) 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko ● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko ◊ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
  16.      polívati  -am nedov., tudi polivájte; tudi polivála (í) 1. delati, da prihaja tekočina na kaj, navadno iz posode: polivati apno, tla z vodo; polivati pečenko z vročo mastjo / polivati nezavestnega z vodo; pazi, polivaš se po obleki ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom // nehote spravljati navadno del tekočine iz posode: kozarci so bili prepolni in je pri serviranju polival; ker je hitel, se je mleko polivalo 2. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; oblivati: kurja polt ga je polivala ob grozljivem prizoru; pot ga poliva (po hrbtu, obrazu) / rdečica jo je polivala zardevala je; še zmeraj ga polivajo solze joka ♪
  17.      pólje  -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑) 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja 2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje 3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / žarg., šport. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče // šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani 4. s prilastkom področje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte // knjiž. področje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju / letalo je izginilo iz vidnega polja območja 5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde 6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje ● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko ◊ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine ♪
  18.      poljedélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poljedelce ali poljedelstvo: poljedelsko področje / poljedelski stroji / poljedelski tečaj / poljedelski delavec; nomadski in poljedelski narodi / poljedelski pridelki / poljedelska razstava ♦ agr. poljedelsko letalstvo letalstvo, ki se uporablja za posipanje, škropljenje velikih poljedelskih površin proti škodljivcem, boleznim, za gnojenje z umetnimi gnojili; jur. izkaznica za poljedelski prehod izkaznica dvolastnikov za prestopanje državne meje ♪
  19.      poljedélstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo ♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom // redko veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo ♪
  20.      póljski  tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline ● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo ◊ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš ♪
  21.      poljúbčkati  -am dov. (ȗ) ekspr. 1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo 2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala ♪
  22.      poljubíti se  in poljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: niti odgovoriti se mu ni poljubilo / kadar se mu je poljubilo, je lahko prišel zahotelo; nedov., redko to bom delal, dokler se mi bo poljubilo ljubilo, hotelo ♪
  23.      poljubkováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas ljubkovati: mati je poljubkovala bolnega otroka; malo jo je poljubkoval, pa se je potolažila; pren., ekspr. poljubkovati z nasmehom ● ekspr. poljubkovala je z mladim oficirjem poljubimkala ♪
  24.      pólk  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota, večja od bataljona: poveljnik, štab polka / pehotni polk 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: polja je napadel cel polk kobilic ♪
  25.      pólkméčki  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. polit., soc. ki se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: polkmečko prebivalstvo / dohodki polkmečkega gospodarstva 2. po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmečkemu: polkmečka soba ♪

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA