Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (5.551-5.575)


  1.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪
  2.      plán  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) knjiž. 1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan // odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja // ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera 2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju ◊ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto ♦ vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto ♪
  3.      planína  -e ž (í) 1. s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo: na planini so postavili nov stan; gnati živino v planino / skupna, zadružna planina // tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino: življenje na planini mu ugaja; pren., ekspr. planina je v jeseni onemela 2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati: pred seboj je zagledal s soncem obsijane planine; rad hodi na, v planine; strme planine; pobočja planin / Kamniške planine Kamniške Alpe ♪
  4.      planináriti  -im nedov. (á ȃ) hoditi v hribe: v prostem času smuča, planinari, plava ♪
  5.      planínec  -nca m (ȋ) 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci 3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem 4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino ♪
  6.      planínka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko 2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino 3. poljud. planika: utrgati planinko ♪
  7.      planínšček  -čka m (ȋ) bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček ♪
  8.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali ● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je ♪
  9.      plánta  -e ž (ȃ) nar. zahodno v vrsto posajena trta: hodil je med plantami in si ogledoval zoreče grozdje // pas zemlje med dvema vrstama trte: v plante so posadili peso ♪
  10.      plántati  -am nedov. (ȃ) 1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učiti ∙ ekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz 2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta ♪
  11.      plántav  -a -o prid. (ā) nar. vzhodno šepast, šepav: bil je plantav fant / plantava kobila ♪
  12.      plást 1 -a m (ȃ) 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in za njo je ostal debel plast ♪
  13.      plástika  -e ž (á) 1. um. delo, izdelek iz trdnega materiala v obliki kipa, reliefa: ob vhodu stojijo velike kamnite plastike; bronasta, lesena plastika; razstava plastik znanega umetnika / razstavljati malo plastiko; portretna, spomeniška plastika // umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih del: razvoj abstraktne plastike 2. knjiž. plastičnost: pisatelj opisuje dogodek z veliko nazornostjo in plastiko; njegov roman je poln plastike in življenja / plastika jezika 3. pog. plastična masa: predelava plastike; kozarec, plašč iz plastike; streha iz plastike / prodajati plastiko predmete iz plastične mase 4. žarg., med. plastična operacija: naredili so mu plastiko nosu 5. žarg., voj. plastično razstrelivo: minerjem je primanjkovalo plastike ♪
  14.      plášček  -čka m (á) manjšalnica od plašč: oblekla je plašček in stekla na dvorišče; plašček iz volne / plašček laži, pod katerega se je hotel skriti, je bil premajhen ● ogrnila si je plašček in se začela česati ogrinjalo ♪
  15.      platnén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca; poleti nosi platnene hlače; rad poseda pod platneno streho pred kavarno; platneno perilo ∙ ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru ♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit ♪
  16.      plátno  -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
  17.      pláv  -í ž (ȃ) 1. zastar. splav: po reki se ziblje velika plav 2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav ♪
  18.      plávanje  -a s (ȃ) glagolnik od plavati: rešil se je s hitrim plavanjem; smučanje in plavanje / športno, tekmovalno plavanje / hrbtno, prsno plavanje / hoditi na plavanje plavat ♪
  19.      plávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
  20.      pláven 1 -vna -o prid. (ā) 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les 2. zastar. plavalen: plavni bazen 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo ◊ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica ♪
  21.      plávnik  -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
  22.      playboy  in plejboj -a [pléjbój in pléjbôj] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten playboy; živel je kot playboy ♪
  23.      plazílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji ♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia ♪
  24.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
  25.      plazovína  -e ž (í) alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini ♪

   5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA