Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (526-550)


  1.      nèprehójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg ♪
  2.      neprenéhoma  prisl. (ẹ̑) izraža, da se dejanje dogaja brez prenehanja: neprenehoma govoriti; neprenehoma misli na dom; sneži neprenehoma ♪
  3.      nèpsiholóški  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni psihološki: nepsihološke metode učenja; nepsihološka razlaga / nepsihološka vzgoja ♪
  4.      neshojen  gl. neizhojen ♪
  5.      nèuhójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih ♪
  6.      njíhov  -a -o zaim. (ȋ) 1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor: njihov avtomobil; knjige in njihova vsebina; ta hiša je njihova; njihovo stanovanje / njihovi obrazi 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: njihovi nameni; njihove sposobnosti; njihovo znanje // izraža razmerje med to skupino in okolico: njihov ugled je velik 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: njihovi otroci, predniki; njihova teta / njihov prijatelj / njihov gospodar 4. izraža izhajanje od te skupine: njihov nasvet, predlog; matere in njihov vpliv; potresi in njihove posledice; njihove spletke ● ekspr. zmeraj je bil ves njihov njim vdan; sam.: ne zahtevamo nič njihovega njihove lastnine; prim. njegov, njen, njun ♪
  7.      obhòd  -óda m (ȍ ọ́) glagolnik od obhoditi: večerni, vsakodnevni obhod; obhod častne čete; obhod študentov po mestnih ulicah / patruljni obhod / miličniki so že na obhodu; med obhodom je straža odkrila mine / njegov obhod tujih dežel se je kmalu končal ● star. prvomajski obhod prvomajska parada ◊ etn. jurjevski obhod; geom. obhod gibanje po sklenjeni črti od določene točke na črti do iste točke nazaj ♪
  8.      obhóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na obhod: obhodna pot je dobro urejena ◊ anat. obhodni živec možganski živec, ki oživčuje več notranjih organov; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; voj. obhodna patrulja ♪
  9.      obhóden  in obhôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) ki se da obhoditi: ta pečina je obhodna ♪
  10.      obhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. hodeč priti okrog česa: straža obhodi tabor v dveh urah; našega gozda ne obhodiš v enem dnevu // hodeč se izogniti: previdno je obhodil lužo 2. opraviti kako pot z določenim namenom: poveljnik je obhodil vse straže; obhodil je častno četo / koledniki so obhodili že vse hiše v vasi; star. ni še obhodil vseh sorodnikov obiskal 3. potujoč priti na več mest kakega področja: obhodil je vso okolico mesta; kot študenta sta veliko obhodila obhójen -a -o 1. deležnik od obhoditi: obhojena pot 2. od hoje poškodovan, uničen: ima čisto obhojene čevlje; do krvi obhojene noge; obhojene stopnice ♪
  11.      obhódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. (obhodna) patrulja, straža: napadali so sovražnikove obhodnice; naletela je na obhodnico / mimo oken so hodile obhodnice ♪
  12.      obhódnik  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obhodnik je sredi trga prebral obvestilo / občinski, sodniški obhodnik 2. etn. kdor hodi od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želi srečo: obhodniki so zapeli in zaplesali ◊ žel. obhodnik proge kdor pregleduje progo na določenem odseku in sporoča o morebitnih okvarah, ovirah ♪
  13.      obhódnja  -e ž (ọ̑) knjiž. obhod: poslal je patruljo na obhodnjo / začela se je jurjevska obhodnja skozi vas ◊ gozd. čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru ♪
  14.      oddihováti se  -újem se in oddihováti si -újem si nedov. (á ȗ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: govornik je jecljal in se oddihoval; pil je v dolgih požirkih in se zraven oddihoval / globoko se oddihovati 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: sedla je na skalo in se oddihovala; na klancu sta se vola morala oddihovati // ekspr. počivati, odpočivati se: dobri dve uri so se oddihovali; oddihovati se od dela, med delom, pri delu ● knjiž. delo na polju se oddihuje ponehuje, se končuje; knjiž., ekspr. večina delavcev je šla na morje, le malo se jih bo oddihovalo doma preživljalo letni dopust oddihujóč se -a -e in oddihujóč si -a -e: oddihujoč se so obstali ♪
  15.      odhòd  -óda m (ȍ ọ́) glagolnik od oditi: onemogočiti, preprečiti odhod; čakali so na njegov odhod; pripraviti se za odhod; to se je zgodilo kmalu po njegovem odhodu; pred odhodom na vlak se je oglasil pri njem / to mu je podaril ob odhodu, pri odhodu z doma; njegov nenadni odhod v tujino je vse presenetil; določiti dan odhoda / odhod ladje; prihodi in odhodi vlakov / vsakodnevni odhod na delo / odhod v pokoj / odhod v partizane / njegov odhod s tega sveta je vse pretresel ♪
  16.      odhódek  -dka m (ọ̑) nav. mn., ekon. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke ♪
  17.      odhóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odhod: odhodno razpoloženje ♦ žel. odhodni signal; odhodna postaja postaja, s katere vlak odpelje ♪
  18.      odhódnica  -e ž (ọ̑) 1. prireditev, pogostitev ob odhodu, slovesu: prirediti odhodnico; iti, povabiti na odhodnico // pesem, ki se poje ob odhodu, slovesu: sestaviti, zapeti odhodnico 2. redko popotnica: žena mu je pripravila odhodnico ● redko pripraviti večerjo za odhodnico za odhod, slovo ♪
  19.      odhódnik  -a m (ọ̑) knjiž. kdor odide z doma: o odhodnikih ni bilo nikakršnega sporočila ♪
  20.      odhódnja  -e ž (ọ̑) star. 1. odhod: pripraviti se na odhodnjo; prišel je čas, določen za odhodnjo 2. odhodnica: zapeti komu pesem za odhodnjo / povabiti koga na odhodnjo ♪
  21.      odmahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala ♪
  22.      odnehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: mlačev je bila zanje pretežka, drug za drugim so odnehovali 2. popuščati: na materine prošnje je začel odnehovati / vezi odnehujejo / bolečine odnehujejo ♪
  23.      odpahováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj lahko odpre: stokala je, ko je odpahovala vežna vrata ♪
  24.      odpihováti  -újem nedov. (á ȗ) s pihanjem odstranjevati: odpihovati prah / veter je odpihoval pršič ♪
  25.      odtihotápiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. naskrivaj, neopazno odnesti: odtihotapiti zavoj v avto odtihotápiti se naskrivaj, neopazno oditi: odtihotapiti se iz hiše; po prstih se odtihotapiti; odtihotapiti se v sobo ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA