Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (501-525)



  1.      navdihoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
  2.      navdihováti  -újem nedov.) 1. dajati navdih: pesnika navdihuje socialno čustvo; pisatelja je navdihovala vera v človeka; povest je navdihoval vojni čas; Goethe se je navdihoval pri Danteju // dajati pobudo za kaj, vplivati na kaj: tisti, ki navdihujejo tako ravnanje, so se spustili v nevarno igro 2. knjiž. povzročati, vzbujati v kom kaj: njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem / navdihujejo ga želje, da bi ji pomagal navdihujóč -a -e: navdihujoča moč lepote
  3.      navrhovátiti  -im dov.) star. naložiti, nakopičiti: navrhovatiti kamenje na dvorišču navrhováten -a -o: navrhovateni hlodi
  4.      nèalkolik  -a m (-ọ́) kdor ni alkoholik: vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik; vztrajen nealkoholik; alkoholiki in nealkoholiki
  5.      nèdobroten  -tna -o prid. (-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba
  6.      nèduven  -vna -o prid. (-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije
  7.      nèduhovít  -a -o prid. (-) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale
  8.      nèduvnik  -a m (-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki
  9.      den  -dna -o prid. (-ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna
  10.      homogén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj
  11.      homogénost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla
  12.      ho  prisl. (-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal
  13.      ten  -tna -o prid. (-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
  14.      hotèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotnimed. nehoteni splav spontani splav
  15.      tnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov
  16.      netoma  prisl. () 1. star. nehote: nehotoma pogledati / nehotoma žaliti 2. zastar. nepričakovano: Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli (F. Levstik)
  17.      nehováti  -újem nedov.) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje minevazastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd
  18.      nèizjen  tudi nèsjen -a -o prid. (-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
  19.      nenéhoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. neprenehoma: nenehoma je v zadregi; sile socializma se nenehoma krepijo
  20.      nèobden  -dna -o prid. ( ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobdno prisl.: neobhodno potrebni predmeti
  21.      nèobdnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. neizogibnost, nujnost: otroke so prepričevali o neobhodnosti discipline
  22.      nèpreden  -dna -o prid. (-ọ̄; lingv. -ọ̑) kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema področjema so neprehodni gozdovi ◊ lingv. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo
  23.      nèpreden  in nèpreden -dna -o prid. (-ọ̄; -ó) ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja // po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna
  24.      nèprednost  -i ž (-ọ̄; lingv. -ọ̑) lastnost, značilnost neprehodnega: neprehodnost tropskih gozdov ◊ lingv. prehodnost in neprehodnost glagolov; med. neprehodnost črevesa
  25.      nèprednost  in nèprednost -i ž (-ọ̄; -ó) lastnost, značilnost neprehodnega: zaradi neprehodnosti poti so se odločili za umik

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA