Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (476-500)



  1.      mrhovínarstvo  -a s () žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
  2.      mrhovínast  -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja
  3.      mrhovíšče  -a s (í) 1. prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi mrhovišče 2. lov. prostor, na katerega se daje mrhovina ali meso ubitih živali za vabo zverem: iti čakat medveda na mrhovišče
  4.      muholóvec  -vca m (ọ̑) priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca
  5.      muholóvka  -e ž (ọ̑) redko muholovec: muhe brenčijo na muholovki ◊ bot. muholovka mesojeda rastlina, ki raste v Severni Ameriki, Dionaea muscipula; zool. rajska muholovka dolgorepa ptica s čopom, živeča v Aziji, Tehitrea
  6.      muhováti se  -újem se nedov.) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen)
  7.      hovček  -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov
  8.      hovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
  9.      nabuhováti  -újem nedov.) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter nabuhuje obešeno perilo
  10.      nàdduvnik  -a m (-ọ́) rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja: zadnji salzburški nadduhovnik v Panoniji
  11.      nadd  -óda m ( ọ́) mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi
  12.      hod  -óda in -a mọ́, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev
  13.      naden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) ki ima nahod: nahoden človek; ničesar ne voha, ker je nahoden / ekspr. nahoden nos
  14.      nahodíti se  -dim se dov., najen ( ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči
  15.      nadnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima (pogosto) nahod: kašljavec in nahodnež
  16.      nadnost  -i ž (ọ́) stanje nahodnega človeka: zaradi nahodnosti ni zaznaval vonja
  17.      nakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali
  18.      napihoválka  -e [k tudi lk] ž () nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka
  19.      napihovánje  -a s () glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira
  20.      napihováti  -újem nedov.) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja 3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr. 1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem 2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem ● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadevaagr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi
  21.      nasméhoma  prisl. (ẹ̑) star. z nasmehom: nasmehoma je odgovorila, da ni nič hudega
  22.      nasmehováti se  -újem se nedov.) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost: nasmehovala se je plesalcu; zadovoljno, zlobno se nasmehovati
  23.      natího  in na tího prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal
  24.      natíhoma  prisl. () knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil
  25.      navdihoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA