Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (268-292)



  1.      hoven  -vna -o prid. (ẹ̄) star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila
  2.      hovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost
  3.      hovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva
  4.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država
  5.      čéhovski  -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije
  6.      dáljnovzden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / kompromis ni zbližal stališč glede vzhodnoevropskih in daljnovzhodnih vprašanj
  7.      dihotómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihotomičen: dihotomna organizacija dela
  8.      dihotómičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od dihotomija: dihotomična delitev pojmov
  9.      dihotomíja  -e ž () knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom
  10.      dobroten  -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom dobrotno prisl.: gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno; dobrohotno se ji smeje
  11.      dobrotnež  -a m () ekspr., redko dobrohoten človek: dela se dobrohotneža
  12.      dobrotnost  -i ž (ó) lastnost dobrohotnega človeka: prikupil se ji je s svojo dobrohotnostjo
  13.      dod  -óda m ( ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti: eksplozija je zasula dohod do rudarjev; vsi dohodi v mesto so bili zaprti / hiša ima dohod z dveh strani; dohod na teraso je z vrta 2. zastar. prihod: vse je bilo pripravljeno za očetov dohod
  14.      dohodarína  -e ž () zastar. dohodnina
  15.      dohodárstven  -a -o prid. () v zvezah dohodarstveni urad, dohodarstvena uprava nekdaj urad, uprava za pobiranje občinskih davščin
  16.      dodek  -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost
  17.      doden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohod: široka dohodna pot vodi na sprehajališče; dohodne stopnice
  18.      dohodíti  -dim dov., dojen ( ọ́) knjiž., z notranjim predmetom prehoditi pot: dohoditi boš moral pot, ki si jo začel / dohodila je že pol poti
  19.      dodkoven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohodke: naš dohodkovni sistem; dohodkovna lestvica
  20.      dohodnína  -e ž () davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine
  21.      dohodnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na dohodnino: znižati dohodninsko stopnjo / dohodninski davek
  22.      dolihokefál  -a m () antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec
  23.      dolihokefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja
  24.      dolihokefalíja  -e ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost
  25.      dolihokefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost

   143 168 193 218 243 268 293 318 343 368  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA