Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (26-50)


  1.      hódža  -e tudi -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju nižji duhovnik: tujca so peljali k hodži / kot zapostavljeni pristavek k imenu tega duhovnika Nasredin hodža ♪
  2.      hohnjánje  -a s (ȃ) glagolnik od hohnjati: spoznali so ga po značilnem hohnjanju ♪
  3.      hohnjáti  -ám nedov. (á ȃ) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje: hohnjaje je dejal ♪
  4.      hohnjàv  -áva -o prid. (ȁ á) nosljav: hohnjav otrok / hohnjav glas; hohnjavo govorjenje ♪
  5.      hohnjávec  -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
  6.      hohò  medm. (ȍ) 1. posnema glas pri smejanju: hoho, ta je pa dobra 2. izraža posmeh: ali smo te, hoho ♪
  7.      hohój  medm. (ọ̑) pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hohoj, kje si ♪
  8.      hohòt  -ôta m (ȍ ó) glasen, nizek smeh: razlegal se je divji hohot; med splošnim hohotom je odšel z odra ♪
  9.      hohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od hohotati se: veselemu hohotanju ni bilo konca ♪
  10.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
  11.      hóhštápler  -ja m (ọ̑-ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata ♪
  12.      hóhštáplerski  -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje ♪
  13.      hój  in hòj medm. (ọ̑; ȍ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol ♪
  14.      hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
  15.      hója 2 -e ž (ọ̄) iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd ♪
  16.      hója  medm. (ọ̑) izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej ♪
  17.      hójca  -e ž (ọ̑) pog., v zvezi baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica ♪
  18.      hójen  -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
  19.      hójenje  -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
  20.      hójev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hoja2: hojev med / hojev gozd, les jelov ♪
  21.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
  22.      hójevec  -vca m (ọ́) čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno ♪
  23.      hojevína  in hójevina -e ž (í; ọ́) jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej ♪
  24.      hójevje  -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
  25.      hójica  -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA