Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (243-267)



  1.      árhont  -a m () pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi
  2.      báchovski  -a -o [bah-] prid. () tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
  3.      bákhovski  -a -o prid. () tak kot pri bogu Bakhu: njegova smejoča se bakhovska glava
  4.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  5.      bístahor  medm. () klic konju na levo!: hijo, bistahor
  6.      blagoten  -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagotno prisl.: blagohotno razložiti
  7.      blagotnost  -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta
  8.      bohoríčica  -e ž () črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici
  9.      bot  -ôta m ( ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov
  10.      bota  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine
  11.      bohotánje  -a s () glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva
  12.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
  13.      boten  -tna -o prid., botnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike botno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
  14.      botenje  in bohotênje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela
  15.      bohotênje  -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije
  16.      bohotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo
  17.      botiti se  -im se in bohotíti se -ím se nedov., botil se in botil se (ó ō; í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi
  18.      bohotívka  -e ž () gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva
  19.      botnost  -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo
  20.      brezalkolen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva
  21.      brezizden  -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem
  22.      brezizdnost  -i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja
  23.      bronhografíja  -e ž () med. rentgensko slikanje bronhijev
  24.      brónhopnevmoníja  -e ž (ọ̑-) med. pljučnica z manjšimi vnetišči okrog bronhijev
  25.      bronhoskopíja  -e ž () med. neposredno opazovanje bronhijev

   118 143 168 193 218 243 268 293 318 343  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA