Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (2.068-2.092)


  1.      etíl...  prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika: etilalkohol, etilklor ♪
  2.      etílen  -lna -o prid. (ȋ) kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol ♪
  3.      etimologíja  -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪
  4.      etimolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti ♪
  5.      etiologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost ♪
  6.      etivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive etivíran -a -o: kandirano in etivirano sadje ♪
  7.      etnografíja  -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo ♪
  8.      etnologíja  -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije ♪
  9.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
  10.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
  11.      evforíja  -e ž (ȋ) med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu ♪
  12.      evharistíja  -e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija ♪
  13.      evnúštvo  -a s (ȗ) lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo ♪
  14.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  15.      evrovizíja  -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
  16.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  17.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  18.      fáčuk  -a m (ȃ) nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke ♪
  19.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral ♪
  20.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  21.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
  22.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina ♪
  23.      fanátičnost  -i ž (á) lastnost fanatičnega; zagrizenost, prenapetost: njegova fanatičnost mu je presedala / njihova vnema se stopnjuje že do fanatičnosti ♪
  24.      fáncelj  -clja m (á) nar. zahodno manjše, krofu podobno pecivo brez nadeva: včeraj smo jedli fanclje ♪
  25.      fantína  -a tudi -e m (í) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: postal je krepek fantina ♪

   1.943 1.968 1.993 2.018 2.043 2.068 2.093 2.118 2.143 2.168  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA