Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ho (126-150)



  1.      honoráren  -rna -o prid. () ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura honorárno prisl.: popoldne dela honorarno
  2.      honoríranje  -a s () glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov
  3.      honorírati  -am dov. in nedov. () dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran -a -o: honoriran knjigovodja
  4.      nved  -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami
  5.      nvedski  -a -o (ọ̑) pridevnik od honved: honvedski polk
  6.      p  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam
  7.      pak  -a m (ọ̑) ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: zaplesali so hopak
  8.      pla  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, no, hopla 2. izraža nagel prijem, ujetje pri padcu: hopla, padel boš
  9.      hoplít  -a m () pri starih Grkih težko oborožen vojak pešec: napad hoplitov
  10.      pniti  -em dov.) pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat // aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila
  11.      ps  medm. () izraža skok; hop: vlak je pripeljal, pes pa hops v vagon
  12.      psa  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, hopsa // izraža skok: hopsa, hopsa, je poskakoval 2. izraža razigranost pri plesu: hopsa, zaigrajte / hopsa, hopsa, tralala
  13.      psasa  medm. () izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški
  14.      psati  -am in psati -am nedov. (; ọ̑) pog., ekspr. poskakovati: otroci so hopsali okrog dedka / pri plesu je hopsal
  15.      ra  -e ž (ọ̑) kolu podoben romunski ljudski ples
  16.      ra legális  re legális ž (ọ̑-) šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih: za njihovo šolo je hora legalis ob desetih zvečer / postrožitev hore legalis
  17.      rda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
  18.      rda 2 -e ž (ọ̑) zool. hrbtna struna
  19.      horénden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko grozanski, strašanski: horendna vsota denarja; horendno število brezposelnih / zapleten je bil v horendno afero
  20.      horizónt  -a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont ◊ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
  21.      horizontála  -e ž () 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami
  22.      horizontálen  -lna -o prid. () 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
  23.      horizontálnost  -i ž () značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine
  24.      horizónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta
  25.      hormón  -a m (ọ̑) biol. snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu: rastni, spolni hormoni; hormon nadledvične žleze / rastlinski hormoni / sintetični hormoni

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA